| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Učitelji in problematika nadarjenosti
Tatjana Kočet, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se predvsem ukvarjala z nadarjenostjo. Z nadarjenimi učenci se učitelji srečujejo vsakodnevno in njihova naloga je, da jih prepoznavajo in omogočajo razvoj njihovih nadpovprečnih sposobnosti, ki so največje naravno bogastvo sveta. Le ustrezno izobražen in informiran učitelj bo razvil »prava« stališča do nadarjenih učencev in njihove edukacije. V delu z nadarjenimi bo videl izziv in možnost ustvarjalnega dela, ne pa dodatne obremenitve. Šola mora biti prostor, k
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenci, devetletna osnovna šola, stališča učiteljev
Objavljeno: 17.02.2009; Ogledov: 3918; Prenosov: 873
.pdf Celotno besedilo (397,52 KB)

3.
VZGOJITELJICA V DEVETLETKI OZIROMA NJENA VLOGA V PRVEM RAZREDU DEVETLETKE
Darja Tekmec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo prikazali delo vzgojiteljice v devetletni osnovni šoli in njeno vlogo v prvem razredu. Vzgojiteljica namreč enakovredno sodeluje ob učiteljici 1. razreda. Diplomska naloga obsega dva dela, in sicer teoretični del ter empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili devetletno osnovno šolo in njene značilnosti ter Zakon o osnovni šoli. Podrobneje smo opisali delo vzgojiteljice v prvem razredu devetletke in kaj se vključuje v njeno delo. Opisali smo učni načrt organiziranega podaljšanega bivanja, saj so vzgojiteljice v veliki meri prisotne v podaljšanem bivanju. Ker v prvem razredu sodelujeta v timu vzgojiteljica in učiteljica, smo predstavili tovrstno timsko delo in pomen dela v timu, prav tako pa predstavili pomembnost medsebojne komunikacije, ki je pri njunem pedagoškem delu neizogibna. Predstavili smo avtoriteto vzgojitelja, saj je pri delu z otroki zelo pomembna. Z devetletno osnovno šolo se je uvedla novost, da vanjo vstopajo leto dni mlajši otroci, in sicer šestletni otroci, zato se nam je zdelo pomembno predstaviti tudi značilnosti teh otrok. Tako vzgojiteljica kot učiteljica jih morata dobro poznati, če hočeta z njimi delati, še posebej na začetku šolskega leta, ko se otroci vključujejo v čisto novo, drugačno okolje. V drugem, empiričnem delu, povzemamo rezultate, ki smo jih pridobili z anketiranjem vzgojiteljic, zaposlenih v prvem razredu osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da vzgojiteljice aktivno sodelujejo pri pouku in samem načrtovanju, da vzgojiteljice in učiteljice aktivno sodelujejo v timu, se med seboj razumejo, si izmenjujejo mnenja in delijo delo med seboj.
Ključne besede: devetletna osnovna šola, vzgojiteljica, učni načrt, podaljšano bivanje, timsko delo, komunikacija, avtoriteta.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 4886; Prenosov: 721
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
GEOGRAFSKE EKSKURZIJE V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI
Silva Rakuša, 2010, diplomsko delo

Opis: Nova devetletna šola je prinesla vrsto sprememb tudi na področju pouka geografije. Pouk geografije posreduje temeljna znanja, ki so potrebna za razumevanje Zemlje kot življenjskega prostora, ki ga moramo ohraniti za današnje in prihodnje generacije. Cilj prenove osnovne šole je pri učencih doseči boljše, predvsem pa trajnejše in bolj uporabno znanje. Sodobni pouk poudarja tiste didaktične sisteme, ki od učencev zahtevajo aktivnejšo vlogo in geografija te možnosti ponuja. (Bevc, 1997). Praktično delo učencev in živa izkušnja v okolici so pogosto omenjene poti, ki povečujejo motivacijo učencev in spodbujajo lastno iniciativo, kreativnost in odgovornost. Namen diplomskega dela je predstaviti ekskurzijo kot pomembno didaktično obliko in metodo dela v osnovni šoli. Ekskurzija ponuja učencem možnost, da preko neposredne prostorske stvarnosti sami prihajajo do geografskih spoznanj. Učenci na ekskurziji poglabljajo pridobljena znanja, se urijo v uporabi metod kot so kartiranje, orientacija, anketiranje, merjenje. Ekskurzije so dobra priložnost za medpredmetno povezovanje. Vsaka ekskurzija postavlja učiteljem visoke zahteve: organizacijske naloge, didaktična in metodična priprava povezana z veliko porabo časa, kakor tudi izvedba ekskurzije same. V teoretičnem delu je predstavljen krajši zgodovinski pregled šolskih geografskih ekskurzij, opredeljen je pomen ekskurzij, predstavljene so posamezne faze ekskurzije in terenske učne metode, ki jih uporabljamo pri učenju geografije na prostem. V empiričnem delu so predstavljene štiri geografske ekskurzije za učence od 6. do 9. razreda osnovne šole v različne naravnogeografske pokrajine v Sloveniji.
Ključne besede: devetletna osnovna šola, terensko delo, geografska ekskurzija, medpredmetne povezave, učenje geografije na prostem.
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 2998; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

5.
RAZVOJ ŠOLSTVA NA REČICI OB SAVINJI
Martina Potočnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan razvoj šolstva na Rečici ob Savinji od prvih začetkov do današnjih dni. Šola na Rečici je najstarejša šola v Zgornji Savinjski dolini. V nekaterih virih se omenja že za časa Marije Terezije. Bila je enorazredna šola za pouk pisanja, branja, računanja in verouka. Pouk je potekal po različnih hišah po trgu. Tik pred drugo svetovno vojno je bila rečiška šola osemrazredna. Ob nemški okupaciji so slovenske učitelje zamenjali nemški, zato je pouk potekal v nemškem jeziku. Leta 1944 so partizani šolo požgali. Zgorela je tudi šolska kronika. Zaradi tega je v obdobju do konca druge svetovne vojne o šolstvu na Rečici ob Savinji ohranjenih zelo malo virov. Nekaj zapisov se je ohranilo v Šolskem muzeju v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bilo treba poiskati ustrezne šolske prostore. Začela se je tudi obnova požgane šole, katere slovesna otvoritev je bila 9. novembra leta 1952. Leta 1959 je postala šola na Rečici popolna osemletka. V naslednjih letih ni bila vidna posebna skrb za obnovo šole, zato je šolska stavba počasi propadala. Občinska skupščina je decembra leta 1969 sprejela sklep o reorganizaciji šolske mreže na območju Mozirja, Nazarij in Rečice. Jeseni leta 1970 so se učenci od petega do osmega razreda vključili v centralno osnovno šolo v Mozirje. Rečiška šola je tako postala podružnica nove mozirske šole vse do leta 2000, ko je kraj po tridesetih letih zopet dobil popolno osnovno šolo. Od preproste enorazrednice iz leta 1777 do devetletne osnovne šole, v katero se je šola na Rečici vključila leta 2003, je šolstvo na Rečici ob Savinji naredilo velik korak. Seveda pa se krajani nikoli niso sprijaznili z obdobjem, ko je bila na Rečici šola samo za potrebe prvih štirih razredov.
Ključne besede: šola, izobraževanje, Rečica ob Savinji, devetletna osnovna šola, podružnična šola
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1316; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (24,71 MB)

6.
TIMSKO POUČEVANJE V PRVEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Barbara Šumenjak, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obdelali timsko poučevanje vzgojiteljice predšolskih otrok in učiteljice razrednega pouka ali dveh učiteljic razrednega pouka v prvem razredu devetletne osnovne šole. Vzgojiteljica predšolskih otrok in učiteljica razrednega pouka ali dve učiteljici razrednega pouka poučujeta v prvem razredu devetletne osnovne šole. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako starši zaznavajo timsko poučevanje v prvem razredu devetletne osnovne šole in koliko so starši ozaveščeni o poučevanju. V teoretičnem delu smo predstavili timsko delo in njegove faze, prednosti in slabosti timskega poučevanja, komunikacijo, sodelovanje učiteljice in vzgojiteljice, organizacijo dela ter sodelovanje s starši. V okviru empiričnega dela je predstavljeno mnenje staršev o timskem poučevanju. Pri raziskovalnem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno – neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Izbrali smo naključne starše otrok, ki imajo otroke v prvem razredu devetletne osnovne šole. Rezultati so prikazani s tabelami in so interpretirani. Dobljeni anketni vprašalniki nam kažejo, da je kar 96,7 % staršev seznanjena s timskim delom v šoli. Teorijo lahko povežemo s prakso. Več kot polovica anketirancev meni, da je kvaliteta dela večja, učenci imajo na voljo več individualnih ur, prisotne so izboljšave in med pridobivanjem informacij ne prihaja do zmedenosti. Prednosti, ki so jih navedli starši, najdemo v strokovni literaturi. Po tem lahko sklepamo, da so starši ozaveščeni o timskem poučevanju v prvem razredu.
Ključne besede: devetletna osnovna šola, timsko delo, timsko poučevanje, komunikacija
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 1214; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (707,87 KB)

7.
DIDAKTIČNO-METODIČNE ZNAČILNOSTI POUKA SLOVENŠČINE V JAVNI DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI MONTESSORI
Lucija Hebar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo naredili primerjavo med didaktično-metodičnimi značilnostmi pouka slovenščine v javni devetletni osnovni šoli in v osnovni šoli montessori v prvi triadi. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili življenje in delo ustanoviteljice osnovne šole montessori, gospe Marije Montessori, značilnosti te šole in didaktični material ter značilnosti javne devetletne osnovne šole in didaktični material javne osnovne šole. Za obe šoli je značilno, da z različnimi pedagoškimi pristopi in z različnim didaktičnim materialom oziroma različnimi učnimi pripomočki pripeljeta učence do znanja. Primerjavo med obema šolama smo naredili na treh področjih, in sicer primerjave splošnih ciljev predmeta, primerjave minimalnih standardov znanja in primerjave učnih sredstev pri predmetu slovenščina v prvi triadi. Pri primerjavi splošnih ciljev smo ugotovili, da ni nobenih razlik. Pri primerjavi minimalnih standardov znanja smo ugotovili, da obstajajo razlike v številu, v javni devetletni osnovni šoli je več minimalnih standardov, predvsem na področju domišljijskega besedila. Največ razlik smo ugotovili pri primerjavi učnih sredstev, do razlik pa prihaja tudi v načinih opismenjevanja. V obeh osnovnih šolah smo opravili tudi hospitacije. Primerjali smo način poučevanja učiteljev in ugotovili velike razlike.
Ključne besede: Pouk slovenščine, javna devetletna osnovna šola, osnovna šola montessori, prva triada, didaktični material, splošni cilji predmeta, minimalni standardi znanja, učna sredstva, hospitacije
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 1490; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

8.
Celodnevna šola v Nemčiji
Vanja Klemenčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Pojem šolanja je tekom zgodovinskega razvoja doživljal številne spremembe. Od prvih šol pa do oblikovanja šolskega sistema je bila dolga pot, ob čemer je vsaka država razvila svoje metode izobraževanja. Na oblikovanje današnjega šolskega sistema so vplivala različna zgodovinska dejstva, prepričanja in ideologije. Vse-kakor pa je moč opaziti, da je bila vseskozi vse do današnjega dne prisotna želja po tem, ponuditi kvalitetno izobraževanje in ustvariti družbo znanja. Glede na izsledke poskušata slednje s svojima oblikama šolskih sistemov doseči tudi celodnevna šola v Nemčiji ter devetletna osnovna šola v Sloveniji. Raziskava teži na analizi obeh sistemov (vendar s poudarkom na nemškem šolskem sistemu), dotika pa se zgodovinskega in današnjega vpogleda v njuno delovanje. Ob upoštevanju različnih dejavnikov se ugotavljajo značilnosti in organizacija vezanega ter odprtega modela celodnevne šole v Nemčiji.
Ključne besede: šolski sistem, celodnevna šola, devetletna osnovna šola, odprta celodnevna šola, vezana celodnevna šola
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 504; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici