Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi smo naredili primerjavo med didaktično-metodičnimi značilnostmi pouka slovenščine v javni devetletni osnovni šoli in v osnovni šoli montessori v prvi triadi. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili življenje in delo ustanoviteljice osnovne šole montessori, gospe Marije Montessori, značilnosti te šole in didaktični material ter značilnosti javne devetletne osnovne šole in didaktični material javne osnovne šole. Za obe šoli je značilno, da z različnimi pedagoškimi pristopi in z različnim didaktičnim materialom oziroma različnimi učnimi pripomočki pripeljeta učence do znanja. Primerjavo med obema šolama smo naredili na treh področjih, in sicer primerjave splošnih ciljev predmeta, primerjave minimalnih standardov znanja in primerjave učnih sredstev pri predmetu slovenščina v prvi triadi. Pri primerjavi splošnih ciljev smo ugotovili, da ni nobenih razlik. Pri primerjavi minimalnih standardov znanja smo ugotovili, da obstajajo razlike v številu, v javni devetletni osnovni šoli je več minimalnih standardov, predvsem na področju domišljijskega besedila. Največ razlik smo ugotovili pri primerjavi učnih sredstev, do razlik pa prihaja tudi v načinih opismenjevanja. V obeh osnovnih šolah smo opravili tudi hospitacije. Primerjali smo način poučevanja učiteljev in ugotovili velike razlike.
Ključne besede: Pouk slovenščine, javna devetletna osnovna šola, osnovna šola montessori, prva triada, didaktični material, splošni cilji predmeta, minimalni standardi znanja, učna sredstva, hospitacije
Objavljeno v DKUM: 09.12.2014; Ogledov: 3094; Prenosov: 272
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: V diplomskem delu je opisan razvoj šolstva na Rečici ob Savinji od prvih začetkov do današnjih dni. Šola na Rečici je najstarejša šola v Zgornji Savinjski dolini. V nekaterih virih se omenja že za časa Marije Terezije. Bila je enorazredna šola za pouk pisanja, branja, računanja in verouka. Pouk je potekal po različnih hišah po trgu. Tik pred drugo svetovno vojno je bila rečiška šola osemrazredna. Ob nemški okupaciji so slovenske učitelje zamenjali nemški, zato je pouk potekal v nemškem jeziku. Leta 1944 so partizani šolo požgali. Zgorela je tudi šolska kronika. Zaradi tega je v obdobju do konca druge svetovne vojne o šolstvu na Rečici ob Savinji ohranjenih zelo malo virov. Nekaj zapisov se je ohranilo v Šolskem muzeju v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bilo treba poiskati ustrezne šolske prostore. Začela se je tudi obnova požgane šole, katere slovesna otvoritev je bila 9. novembra leta 1952. Leta 1959 je postala šola na Rečici popolna osemletka. V naslednjih letih ni bila vidna posebna skrb za obnovo šole, zato je šolska stavba počasi propadala. Občinska skupščina je decembra leta 1969 sprejela sklep o reorganizaciji šolske mreže na območju Mozirja, Nazarij in Rečice. Jeseni leta 1970 so se učenci od petega do osmega razreda vključili v centralno osnovno šolo v Mozirje. Rečiška šola je tako postala podružnica nove mozirske šole vse do leta 2000, ko je kraj po tridesetih letih zopet dobil popolno osnovno šolo. Od preproste enorazrednice iz leta 1777 do devetletne osnovne šole, v katero se je šola na Rečici vključila leta 2003, je šolstvo na Rečici ob Savinji naredilo velik korak. Seveda pa se krajani nikoli niso sprijaznili z obdobjem, ko je bila na Rečici šola samo za potrebe prvih štirih razredov.
Ključne besede: šola, izobraževanje, Rečica ob Savinji, devetletna osnovna šola, podružnična šola
Objavljeno v DKUM: 12.07.2013; Ogledov: 2424; Prenosov: 244
Celotno besedilo (24,71 MB)

Opis: V diplomskem delu smo prikazali delo vzgojiteljice v devetletni osnovni šoli in njeno vlogo v prvem razredu. Vzgojiteljica namreč enakovredno sodeluje ob učiteljici 1. razreda. Diplomska naloga obsega dva dela, in sicer teoretični del ter empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili devetletno osnovno šolo in njene značilnosti ter Zakon o osnovni šoli. Podrobneje smo opisali delo vzgojiteljice v prvem razredu devetletke in kaj se vključuje v njeno delo. Opisali smo učni načrt organiziranega podaljšanega bivanja, saj so vzgojiteljice v veliki meri prisotne v podaljšanem bivanju. Ker v prvem razredu sodelujeta v timu vzgojiteljica in učiteljica, smo predstavili tovrstno timsko delo in pomen dela v timu, prav tako pa predstavili pomembnost medsebojne komunikacije, ki je pri njunem pedagoškem delu neizogibna. Predstavili smo avtoriteto vzgojitelja, saj je pri delu z otroki zelo pomembna. Z devetletno osnovno šolo se je uvedla novost, da vanjo vstopajo leto dni mlajši otroci, in sicer šestletni otroci, zato se nam je zdelo pomembno predstaviti tudi značilnosti teh otrok. Tako vzgojiteljica kot učiteljica jih morata dobro poznati, če hočeta z njimi delati, še posebej na začetku šolskega leta, ko se otroci vključujejo v čisto novo, drugačno okolje. V drugem, empiričnem delu, povzemamo rezultate, ki smo jih pridobili z anketiranjem vzgojiteljic, zaposlenih v prvem razredu osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da vzgojiteljice aktivno sodelujejo pri pouku in samem načrtovanju, da vzgojiteljice in učiteljice aktivno sodelujejo v timu, se med seboj razumejo, si izmenjujejo mnenja in delijo delo med seboj.
Ključne besede: devetletna osnovna šola, vzgojiteljica, učni načrt, podaljšano bivanje, timsko delo, komunikacija, avtoriteta.
Objavljeno v DKUM: 13.08.2009; Ogledov: 6758; Prenosov: 978
Celotno besedilo (1,49 MB)

Ključne besede: osnovnošolsko izobraževanje, devetletna osnovna šola, učitelji
Objavljeno v DKUM: 31.03.2008; Ogledov: 3045; Prenosov: 108