SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
INKREMENTALNO ISKANJE NAJBLIŽJE TOČKE S TRINIVOJSKIM RAZVRŠČANJEM TOČK V RAVNINI
Toše Dimkov, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen nov algoritem za reševanje inkrementalnega problema najbližje točke v ravnini. Predhodna rešitev z enakomerno delitvijo ravnine na trakove se ni obnesla v primeru izrazito neenakomerno porazdeljenih točk, pa tudi njena izboljšava z enosmernim dinamičnim pristopom delitve na trakove lahko v praksi hitro naleti na porazdelitve točk, kjer se izkaže za neučinkovito. Prvotna ideja je bila zgolj kombinirati oba pristopa v trinivojsko organizacijo točk, a nismo bili povsem zadovoljni z rezultati, zato v delu predlagamo tudi nov pristop z dvosmerno dinamično delitvijo na trakove. Tako v horizontalnih kot v vertikalnih trakovih organiziramo točke v po dva deterministična seznama s preskakovanjem (DSL), iskanje točke pa potem poteka sočasno z izmenično rabo do osmih DSL. Nova rešitev doseže cilj, za katerega je bila zasnovana, in pogosto predstavlja boljšo alternativo kot do sedaj obstoječi algoritmi.
Ključne besede: inkrementalni problem najbližje točke, sekljalna tabela, deterministični seznam s preskakovanjem (DSL), iskanje najbližje točke, dvosmerna dinamična delitev ravnine na trakove, razpolavljanje DSL, trinivojsko razvrščanje točk
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1359; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

3.
DETERMINISTIČNI IN NAKLJUČNI FRAKTALI
Amadej Mlinarič, 2014, diplomsko delo

Opis: Fraktali so zelo zanimivi in čudoviti, ob enem pa tudi zelo kompleksni, zato jih najlažje izrišemo s pomočjo računalnika. V diplomskem delu bomo predstavili različne algoritme za generiranje le-teh, pogledali si bomo nekaj najbolj zanimivih in značilnih fraktalov. Pokazali bomo kar sedem različnih algoritmov, spisanih s pomočjo programskega jezika C++ in grafične knjižnice OpenGL.
Ključne besede: fraktali, deterministični fraktali, naključni fraktali, računalniška grafika
Objavljeno: 25.08.2014; Ogledov: 742; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

4.
Nevarnost determinističnih učinkov sevanja pri bolnikih med znotrajžilno premostitvijo aorte s pokrito žilno opornico
Dimitrij Kuhelj, 2014, doktorska disertacija

Opis: Uvod: Razvoj malo invazivnih znotrajžilnih metod v preteklih desetletjih je omogočil hiter razvoj intervencijske radiologije. Pri tovrstnih posegih je pričakovati višje izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju tako bolnikov kot osebja, kar potrjujejo tudi poročila o jatrogenih poškodbah v 90-ih letih prejšnjega stoletja ne le pri obsevanju tumorjev ampak tudi pri posegih v intervencijski kardiologiji in radiologiji. Uporaba pokritih žilnih opornic pri zdravljenju bolezni aorte je v istem obdobju postala alternativa kirurškem zdravljenju, danes je velik del bolnikov uspešno zdravljen s tako, znotrajžilno metodo. Teze doktorske naloge: Glede na trajanje in vrsto posega smo predvideli, da je pri nekaterih bolnikih, zdravljenih s to metodo, doza ionizirajočega sevanja presegla prag determinističnih učinkov. Predvidevali smo, da vrednosti vstopne kožne doze (VKD) pri naših pacientih ne bodo presegle 4 Gy ter da bo odstotek bolnikov, pri katerih bo presežena deterministična doza ionizirajočega sevanja, manjši od 3%. Predvidevali smo tudi, da zgolj čas uporabe ionizirajočega sevanja (čas diaskopije), edina do raziskave praktično redno dokumentirana vrednost, ni primerna za ugotavljanje obremenitve bolnikov z ionizirajočim sevanjem. Večina modenih angiografskih rentgenskih aparatov ima možnost spremljanja drugih dozimetričnih količin. Ugotoviti nameravamo katere količine so boljši pokazatelj obsevanosti bolnikov. Materiali in metode: V prvi del naše raziskave smo vključili 179 bolnikov, ki smo jih med oktobrom 2002 in julijem 2008 zdravili na Kliničnem inštitutu za radiologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana z znotrajžilno vstavitvijo aortne pokrite žilne opornice. Pri 172 bolnikih smo pridobili podatke o času diaskopije, produktu doze in površine sevalnega polja (DAP) ter skupne doze v referenčni točki aparata (Dr). Pri 19-ih bolnikih smo avtomatske meritve aparata primerjali še z odčitki na GafChromic filmih. Podatke smo primerjali s prospektivno zbranimi podatki za 171 bolnikov (drugi del raziskave), ki so bili zdravljeni med majem 2010 in decembrom 2013 na novejšem aparatu. Rezultati: Vrednosti vstopne kožne doze (VKD) so bile na starejšem aparatu v skladu s pričakovanji, saj pri nobenem bolniku niso presegle 4 Gy- najvišja izmerjena doza je bila 2,73 Gy. V skladu s pričakovanji je bil tudi odstotek bolnikov (4 bolniki, 2,3%), ki so prejeli kožno dozo, ki bi lahko povzročila deterministične učinke ionizirajočega sevanja. Primerjava podatkov na novejšem aparatu (drugi del raziskave) je pokazala, da so prejete doze IOS na novejšem večje; VKD je presegla 4 Gy pri 11-ih bolnikih (6,4%), pri dveh je bila celo višja od 6 Gy. Delovanje novejšega aparata smo zato v sodelovanju s proizvajalcem optimizirali ter s tem znatno znižali obsevanost pacientov, kar potrjujejo meritve in rezultati na manjši skupini pacientov. Čas diaskopije se ni izkazal kot vrednost, primerna za ugotavljanje obremenitve bolnikov z ionizirajočim sevanjem zato smo ga v praksi nadomestili z DAP in Dr (VKD). Zaključki: Znotrajžilna vstavitev aortne pokrite žilne opornice je pogosto uporabljana in manj invazivna kot kirurška metoda pri zdravljenju sprememb aorte. Srednjeročni rezultati zdravljenja so dobri. Število tako zdravljenih bolnikov narašča, vse več je tudi mlajših. Četudi poseg opravi izkušen zdravnik, se pri majhnem številu bolnikov ne moremo izogniti determinističnim učinkom sevanja. Dozno obremenitev na aparatih je potrebno preveriti ter aparate optimizirati, saj doze na modernejših aparatih niso vedno nižje. O prekoračenju mejne doze IOS je potrebno bolnika obvestiti ter mu primerno svetovati ob eventuelnem nastanku sprememb na koži.
Ključne besede: aortna žilna opornica, znotrajžilno zdravljenje, ionizirajože sevanje, deterministični učinki
Objavljeno: 23.10.2014; Ogledov: 855; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (28,41 MB)

5.
Preveritev in posodobitev izgorevanja goriva z uporabo ISOlib knjižnice v CORD-2 programu
Dušan Ćalić, 2016, doktorska disertacija

Opis: Na Inštitutu Jožef Stefan se računalniški paket CORD-2 uporablja za preračune sredice lahkovodnih reaktorjev. CORD-2 se uporablja že od leta 1990 in je bil že večkrat verificiran za izdelavo projektnih izračunov Nuklearne elektrarne Krško. V ta namen smo znotraj doktorskega dela razvili postopke, s katerimi smo zamenjali obstoječi WIMSD-5B transportni modul za celični izračun z Monte Carlo programom Serpent 2. Razvili smo postopek efektivne homogenizacijske metode (EDH) za izračun presekov na modelu osnovne celice, ki se trenutno uporablja v CORD-2 programskem paketu. Z uporabo novega računskega orodja Serpent-GNOMER smo preverili izvedbo projektnih izračunov za Nuklearno elektrarno Krško. Izračune smo primerjali z eksperimentalnimi in vzporednimi CORD-2 preračuni, kjer smo opravili primerjavo ključnih parametrov. Rezultati analize so pokazali, da metoda Monte Carlo še ni primerna za rutinsko uporabo, lahko pa služi kot referenčna rešitev za preveritev determinističnih izračunov. CORD-2 obravnava zgorevanje goriva z uporabo predhodno generirane knjižnice izotopske sestave, tako imenovano knjižnico ISOlib. Le ta je generirana v odvisnosti od povprečnih obratovalnih pogojev med zgorevanjem. V trenutni verziji programa CORD-2 ne moremo upoštevati efekta hlajenja med remontom. Zato smo izpeljali faktorje hlajenja s katerimi izboljšamo izotopsko sestavo goriva. Izpeljali smo splošno obliko faktorjev, ki so odvisni od časa hlajenja, obogatitve goriva in končne zgorelosti goriva. Z uporabo empiričnih popravkov na enostavnem konzervativnem modelu dosežemo, da se razlika zaradi efekta hlajenja zmanjša.
Ključne besede: Monte Carlo, homogenizacija, deterministični, pomnoževalni faktor, porazdelitev moči, izotopska sestava, reaktorski izračuni, računalniški programi, hlajenje goriva, zgorevanje goriva, tlačnovodni lahkovodni reaktor
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 525; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (29,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici