| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Zloraba zdravniškega reda ter zdravnikovega obvestila o možnosti nadzora ali kontrole bolniškega staleža s strani detektiva
Tom Šraj, 2021, diplomsko delo

Opis: Izkoriščanje bolniške odsotnosti je za delodajalca resna organizacijska in finančna težava. Detektivi z odkrivanjem in zbiranjem informacij velikokrat poenostavijo postopek, s katerim delodajalec prekine delovno razmerje delavcu, ki izkorišča bolniški stalež in prihranijo nepotrebne stroške, ki bi morda nastali v prihodnosti zaradi nadaljnjega izkoriščanja bolniškega staleža. Znebijo se člena, ki ne stremi k skupnemu napredku in povzroča stagnacijo na svojem delovnem mestu. Namen diplomske naloge je ugotavljanje in razumevanje glavnega vzroka za upravičene in neupravičene bolniške izostanke z dela. Intervjuji z detektivi predstavijo njihov pogled na to problematiko, saj največkrat oni odkrivajo neupravičene odsotnosti z dela. Interpretacija intervjujev z zdravniki predstavlja vpogled v vzroke bolniške odsotnosti ter njihove izkušnje z ugotavljanjem ter predpisovanjem bolniškega reda. Ugotovljeno je bilo, da vzrok za kršitve najdemo največkrat znotraj samega podjetja. Predpostavko, da je bolniški red spisan preohlapno in ne vsebuje smiselnih omejitev in prepovedi, potrjujejo trije od štirih detektivov, ki so sodelovali pri raziskovanju problema. Zdravniki preohlapno napisan bolniški red upravičujejo s tem, da svojih pacientov ne želijo preveč omejevati in da je bolniški red predpisan z namenom čim hitrejšega okrevanja. Rešitev kršenja bolniškega reda bi bila lahko v preoblikovanju pravil, ki trenutno dopuščajo kršitve. Strožji pravilnik ali obvezne smernice, ki določajo dovoljenja, priporočila, omejitve in prepovedi glede na poškodbo ali bolezen posameznika, seveda z določenimi izjemami, bi pripomogle k ustrezni standardizaciji bolniškega reda.
Ključne besede: detektivska dejavnost, detektivi, bolniške odsotnosti, bolniški red, nadzori, kršitve, diplomske naloge
Objavljeno: 02.11.2021; Ogledov: 99; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1007,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Poklic detektiva v Republiki Sloveniji - zaznavanje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in mnenje slovenskih detektivov na tehtnici
Miha Dvojmoč, Andrej Sotlar, Bernarda Škrabar, Boštjan Ban, Vanja Erčulj, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen raziskave je bil proučiti zanimanje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru za detektivsko delo, poznavanje vhodnih pogojev za opravljanje poklica in tipičnih delovnih nalog detektiva ter mnenje študentov primerjati z dejanskimi izkušnjami slovenskih detektivov. Posledično bi na takšen način ugotovili, kako bi lahko med študentsko oziroma mlajšo populacijo ljudi v Sloveniji dosegli boljše razumevanje detektivske dejavnosti. Metode: Opravljen je bil pregled relevantnih znanstvenih in strokovnih del. Z metodo anketiranja smo s pomočjo dveh raziskovalnih vprašalnikov ugotavljali razlike in podobnosti mnenj študentov Fakultete za varnostne vede in slovenskih detektivov o opravljanju dela detektiva. Ugotovitve: Iz ocene študentov lahko sklepamo, da študenti Fakultete za varnostne vede ne vedo, kako je z detektivskim delom v praksi. Poklic detektiva jim je sicer zanimiv. Seznanjeni so z nekaterimi pogoji za opravljanje poklica. Kot tipične delovne naloge detektiva vidijo študenti v večji meri kot detektivi preverjanje nezvestobe, zlorabe drog in iskanje pogrešanih oseb, detektivi pa kot o tipičnih delovnih nalogah v večji meri poročajo o pisanju poročil in vročanju pisemskih pošiljk v imenu naročnikov. V prihodnosti bi bilo treba več pozornosti nameniti detektivskemu delu v praksi in temu, kako poklic približati javnosti, ter na takšen način razbiti še vedno prisotne mite o detektivskem delu. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prvo tako obsežno študijo o mnenju študentov Fakultete za varnostne vede glede detektivske dejavnosti v Sloveniji.
Ključne besede: detektiv, detektivska dejavnost, razvoj dejavnosti, študenti, Fakulteta za varnostne vede, raziskave
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (367,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Možnosti delovanja detektivov na področju bagatelne kriminalitete
Benjamin Kocbek, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu so bile raziskane možnosti delovanja zasebnih detektivov na področju bagatelne kriminalitete. Tema naloge ima dva ključna elementa, in sicer zasebni detektivi, ki v Sloveniji delujejo kot gospodarska dejavnost v zasebnem sektorju in bagatelna kriminaliteta, s katero označujemo lažja kazniva dejanja. Med samo izdelavo naloge so bile z viri in raziskovalnim delom raziskane možnosti povezave med tema dvema elementoma. V Sloveniji bagatelno kriminaliteto odkriva, preprečuje in preiskuje policija. Ta zbere dokazno gradivo in vse, kar bi lahko pomagalo državnim tožilcem pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj. Policija pa mora za večjo učinkovitost pri odkrivanju kriminalitete sodelovati z zasebno varnostnimi službami in zasebnimi detektivi, ki v sklopu svojega dela večkrat zasledijo kaznivo dejanje, o katerem morajo poročati policiji.
Ključne besede: diplomske naloge, bagatelna kriminaliteta, zasebni detektivi, detektivska dejavnost, kazenski pregon
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 165; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (735,92 KB)

4.
Percepcija detektivov o detektivski dejavnosti v Republiki Sloveniji
Boštjan Ban, 2020, magistrsko delo

Opis: Detektiv pri opravljanju detektivske dejavnosti vsakodnevno izvaja raznolike delovne naloge. Detektivska dejavnost je gospodarska dejavnost, katere namen je naročniku nuditi nadstandardne varnostne storitve, ki vsebujejo iskane informacije in podatke. Bistvo raziskovanja ali rdeča nit magistrske naloge je bilo ugotoviti, ali obstajajo razlike v delovnih nalogah detektiva glede na organizacijsko obliko dela detektiva in glede na aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti posameznega detektiva. Namen je bil tudi ugotoviti, ali je z določenimi delovnimi nalogami povezana uporaba določenih detektivskih upravičenj. Raziskovalo in analiziralo se je, katera upravičenja detektiv uporablja bolj ali manj pogosto pri posameznih detektivskih nalogah. Podana so bila nekatera dodatna možna upravičenja, ki so prišla na pobudo slovenskih detektivov; le-ta so se navezala na delovne naloge z namenom ugotoviti, pri katerih delovnih nalogah bi se lahko uporabljala. Z metodo deskripcije, analizo primarnih in sekundarnih virov so bili opredeljeni normativno-pravni koncepti izvajanja detektivske dejavnosti, tako da so bili opisani detektiv kot oseba, detektivska dejavnost, delovne naloge detektiva, zakonodaja na področju detektivske dejavnosti in demografija slovenskih detektivov. Bistvo raziskovanja predstavlja primarni vir, anketni vprašalnik, ki je bil dan slovenskim detektivom v izpolnjevanje. Z zbranimi podatki so bili podrobneje analizirani delovne naloge detektiva, uporaba detektivovih upravičenj, vpogled v evidence, organizacijske oblike dela detektiva, aktivnosti opravljanja detektivske dejavnosti detektiva in uporaba potencialnih možnih dodatnih upravičenj detektiva. Podatki so bili zbrani s pisnim in spletnim vprašalnikom, na katerega je v celoti odgovorilo 49 slovenskih detektivov. V opisu vzorca in opisni statistiki je prišlo do zanimivih spoznanj glede demografskih značilnosti anketiranih slovenskih detektivov in njihove percepcije detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji, natančneje delovnih nalog in upravičenj. Iz ciljev je izhajalo pet hipotez, ki so bile z analizo potrjene, saj so bile ugotovljene razlike v opravljanju delovnih nalog tako glede na organizacijsko obliko kot aktivnost opravljanja dela detektiva ter povezanost med uporabo določenih upravičenj pri izvajanju nekaterih delovnih nalog.
Ključne besede: magistrska dela, detektiv, detektivska dejavnost, delovne naloge, delovna področja, upravičenja, evidence, dodatna možna upravičenja, organizacijska oblika dela in aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti, raziskava
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 227; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

5.
Detektivska dejavnost in upravičenost nadzorovanja zaposlenih
2020, strokovna monografija

Opis: V Sloveniji je opazen izrazit porast potrebe po storitvah na področju detektivske dejavnosti, kar je posledica več faktorjev; na eni strani pereč problem absentizma na delovnem mestu, ki se mnogokrat odraža tudi v slabših poslovnih rezultatih, hkrati pa delodajalci na podlagi svojih pravic vse večkrat posegajo po zakonitih in nezakonitih oblikah nadzora zaposlenih. Z naraščanjem povpraševanja po storitvah, se povečuje tudi število nadzorov, ki so na meji zakonitosti. Problem projekta je predstavljalo oblikovanje predloga načina odločanja za nadzor nad zaposlenimi ob potencialni kršitvi delovnopravne zakonodaje, ki je predstavljen v priročniku za naročnike in omogoča prepoznavanje in analizo kompetenc posameznikov, ki izvajajo storitve v okviru detektivske dejavnosti. Naročnik bo pregledal njegove pravice in dolžnosti ob tem pa uvidel tudi možnost vključitve detektivov: ali naj jih nadzira sam kot delodajalec ali jih nadzira oseba, ki ima potrebne kompetence ter deluje na podlagi zakonskih upravičenj.
Ključne besede: detektivska dejavnost, nadzor, detektiv, detektivske storitve, upravičenja
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 198; Prenosov: 33
URL Povezava na datoteko

6.
Ženske detektivke v Sloveniji in Evropi
Polona Šoštar, 2020, diplomsko delo

Opis: Detektivska dejavnost se je v zadnjih letih na slovenskih tleh precej razvila. Odpirajo se nove detektivske agencije, ki jih vodijo ženske. Zaposlovanje detektivk se povečuje, kljub temu pa je v tej panogi še vedno zaposlenih več moških kot žensk. Namen diplomske naloge je predstaviti pomen detektivk v detektivski dejavnosti, tako pri nas kot v izbranih državah Evrope. Ravno tako nas je zanimal pogled detektivov na njihovo vlogo v tem poklicu. Preverili smo mnenje posameznikov o detektivski dejavnosti in detektivke povprašali o njihovem delo in medsebojnih odnosih. Na koncu smo opravili intervju z detektivom in detektivko. Čeprav izgleda poklic detektiva preko medijev kot zelo razburljiv in poln preiskovalnih primerov, kot so na primer ugrabitve, kraja identitete, prevare in podobno, so ti le redki in se pri nas preganjajo le na zasebno tožbo. Pri nas tega detektivi skoraj ne počnejo, ampak se največ ukvarjajo z vročitvami, preverjanjem bolniškega staleža in alkotesti. Med detektivi in detektivkami vladajo enakopravnost, medsebojno zaupanje in spoštovanje. Le redki primeri so navajali, da so slednje deležne nižje plače, nespoštovanja in prezira. Zgolj zaradi tega, ker so pripadnice ženskega spola. Kljub majhnemu številu detektivov se veliko držav zaveda njihove pomembnosti. V njih vidijo prednosti, ki naročnikom omogočajo hitrejše in lažje zagotavljanje potrebnih dokazov.
Ključne besede: diplomske naloge, detektivke, detektivska dejavnost, zasebno, odnos, detektivska agencija
Objavljeno: 19.08.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

7.
21. Dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 3. junij 2020
2020, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Prispevki 21. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki štirih okroglih miz in povzetki šestintridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik kibernetske varnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, policijskega dela v skupnosti, preprečevanja in prepoznavanja radikalizacije, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, temeljnih pravic v policijskih postopkih, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvajanja kazenskih sankcij, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, kibernetska varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost
Objavljeno: 29.05.2020; Ogledov: 535; Prenosov: 94
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Zasebna obveščevalna dejavnost
Jaroš Britovšek, Andrej Sotlar, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je razmejiti državno od zasebne obveščevalne dejavnosti, prikazati značilnosti in trende zasebne obveščevalne dejavnosti po svetu ter opozoriti na zametke te dejavnosti v Sloveniji. Metode: Opravljena je analiza teoretičnih del in pristopov k obravnavanju državne in zasebne obveščevalne dejavnosti, analiza konkretnih primerov razvoja in delovanja zasebne obveščevalne dejavnosti ter analiza zakonodaje, ki to dejavnost ureja v Sloveniji. Deloma so bili uporabljeni tudi rezultati raziskave, ki je bila na to temo opravljena za potrebe doktorske disertacije na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Ugotovitve: Zasebna obveščevalna dejavnost (v okviru zakonskih omejitev) postaja pomembna in legitimna gospodarska dejavnost, ki ni omejena na državo ali regijo, temveč deluje v globalnem okolju. Njene stranke so tako države kot velike korporativne družbe, ki se zanimajo za tveganja, ki bi lahko ogrozila njihove interese. Takšen trend, ki ga zaznavamo na Zahodu, bi se lahko v določeni meri pojavil tudi v Sloveniji, kjer zaradi narave in nelagodja ob omembi zasebne obveščevalne dejavnosti dejansko ne moremo zagotovo trditi, kako zelo je ta razširjena. Kljub temu pa lahko z analizo slovenske zakonodaje zaznamo elemente zasebne obveščevalne dejavnosti in predvsem dela protiobveščevalne dejavnosti, kot je zaščita poslovnih skrivnosti. Globalna konkurenca, prihod tujih gospodarskih družb in nastop slovenskih gospodarskih družb na svetovnem trgu bodo najverjetneje silili družbe v čim učinkovitejšo zaščito lastnih podatkov ter zbiranje in analizo novih podatkov, pomembnih za obvladovanje tveganj, to pa bo pozitivno vplivalo na razvoj zasebne obveščevalne dejavnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na enem mestu razloži evolucijo državne in zasebne obveščevalne dejavnosti in slednjo brez ideologiziranja in moraliziranja predstavi kot logično posledico potreb in trendov v gospodarstvu kakor tudi dejavnosti držav, ki svoje mnogotere, nekoč tradicionalne dejavnosti, prepuščajo zasebni pobudi in so od nje včasih celo odvisne.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, zasebna obveščevalna dejavnost, tveganja, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, gospodarske družbe
Objavljeno: 29.04.2020; Ogledov: 314; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (510,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Profesionalizacija zasebnega varstva v Sloveniji
Miha Dvojmoč, Andrej Sotlar, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je bil opraviti analizo razvoja zasebnega varstva, predstaviti razvitost posameznih značilnosti poklicev/profesij in nakazati rešitve za nadaljevanje procesa profesionalizacije zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti v Sloveniji. Metode: Opravljen je bil pregled znanstvenih in strokovnih del, zakonskih in podzakonskih aktov, evidenc, seznamov in spletnih strani državnih organov, zbornic, izobraževalnih ustanov, profesionalnih združenj idr. Prispevek je koncipiran okrog ključnih značilnosti procesa profesionalizacije, kot so zakonska zaščitenost poklica/profesije, izobraževanje in usposabljanje, profesionalna etika, obstoj strokovnih revij, profesionalna združenja in odnosi z javnostmi.Ugotovitve:Zasebno varovanje in detektivska dejavnost se v Sloveniji razvijata že približno trideset let. V tem času so se razvili različni poklici, določeni so bili poklicni standardi in nastale so ustanove, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in usposabljanjem. Poklici na področju zasebnega varovanja so bolje zakonsko zaščiteni kot detektivski poklic. Med ostalimi značilnostmi procesa profesionalizacije sta zelo izražena profesionalna etika in obstoj profesionalnih združenj, kar pa ne preseneča, saj sta celo zapovedana z zakonom. Slabše kaže na področju strokovnih revij in odnosov z javnostmi, saj je zasebno varstvo v družbi še vedno slabo prepoznavno. Za uspešen nadaljnji razvoj in profesionalizacijo zasebnega varstva bo treba dokončno urediti področje izobraževanja in usposabljanja, preprečiti nelojalno konkurenco, zasebnovarnostnemu osebju pa zagotoviti boljše plače. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prvo celostno študijo in oceno procesa profesionalizacije zasebnega varstva v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih.
Ključne besede: zasebno varstvo, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, profesionalizacija, poklic, profesija, izobraževanje, usposabljanje, Slovenija
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 249; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (451,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Zbornik povzetkov
2019, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Spreminjajoče se politično-varnostno okolje prinaša vedno nove izzive zagotavljanju varnosti sodobne družbe, kar odražajo tudi prispevki 20. konference Dnevi varstvoslovja, ki prinašajo strokovni in znanstve-ni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki prispevkov štirinajstih tematskih sekcij o problematiki ponarejenih zdra-vil, policijski dejavnosti v ruralnem okolju, pluralizaciji policijske dejavnosti, različnih oblikah nasilja in njegovih posledicah za žrtve, kaznivih dejanjih, preprečevanju in prepoznavanju radikalizacije, temeljnih pravicah v policijskih postopkih, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kriminalistični in varstvo-slovni terminologiji, vprašanjih in izzivih na področju kriminalistike in kriminologije, policijskem mana-gementu ter etiki in integriteti v policiji, informacijski varnosti, varnosti socialnih omrežij, detektivski dejavnosti, izvajanju kazenskih sankcij in alternativnih kaznih, sodobnih tehnologijah pri zagotavljanju varnosti, varstvu osebnih podatkov in drugih aktualnih varnostnih izzivih sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 618; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici