| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza pritožbenih mehanizmov med delom občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Sloveniji in na Hrvaškem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tea Makovec, 2023, diplomsko delo

Opis: Pritožbo lahko posameznik vloži takrat, kadar se ne strinja z dejanjem ali opustitvijo dejanja represivnega organa, saj ti razpolagajo s pooblastili, med katerimi so tudi prisilna sredstva. Vsak organ mora že po zakonu varovati človekove pravice in njegove svoboščine, vendar se to ne zgodi vedno, zato je pomembno imeti ustrezno vzpostavljen pritožbeni mehanizem. Med najbolj razdelanimi je tisti v policiji, toda ker policisti niso edini, ki posegajo v človekove pravice in svoboščine, v tem zaključnem delu obravnavamo pritožbene postopke zoper delo občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški. Poleg pritožbenih postopkov smo predstavili še zakonsko ureditev, pooblastila in nadzor nad vsako dejavnostjo. Nadzor nad njimi mora biti vzpostavljen nepristransko in neodvisno. V obeh državah nadzor nad prej naštetimi dejavnostmi opravljata Ministrstvo za notranje zadeve in policija. Na Hrvaškem nadzor nad občinskimi redarji poleg ministrstva opravlja organ državne uprave pristojen za občinske zadeve, pri nas pa nad detektivsko dejavnostjo bdi Detektivska zbornica Republike Slovenije. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji je vzpostavljen pritožbeni mehanizem, ki posamezniku omogoča, da vloži pritožbo, če meni, da so mu bile z uveljavljenjem represivnih pooblastil, kršene njegove pravice. Toda skozi zaključno delo smo ugotovili, da pritožbeni mehanizmi ne zagotavljajo enake obravnave, zato bi se pri nas in v Republiki Hrvaški moral vzpostaviti samostojen pritožbeni organ, ki bi deloval ločeno od institucij in bi reševal pritožbe nad delom represivnih organov.
Ključne besede: pritožbeni mehanizmi, občinski redarji, zasebni varnostniki, detektivi, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.04.2023; Ogledov: 574; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Varstvo osebnih podatkov v detektivski dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tjaša Kelih, 2023, diplomsko delo

Opis: Tema v diplomski nalogi je varstvo osebnih podatkov v detektivski dejavnosti, ki spada med oblike zasebnega varovanja. V Sloveniji je detektivska dejavnost poznana od leta 1998, leta 1994 pa je bil sprejet prvi Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD) pri nas. Zakon je doživel razne spremembe in dopolnitve, danes pa velja prenovljeni Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1), ki je bil sprejet leta 2011. Predstavljeno je delo detektiva ter narejena primerjava policijskega in detektivskega dela na področju pridobivanja osebnih podatkov. Nadaljujemo s predstavitvijo glavnih pravnih temeljev o dopustnem obsegu posega v pravico do zasebnosti in pravico do osebnih podatkov pri izvajanju detektivske dejavnosti ter postopek o pridobivanju le-teh. Poleg slovenske ureditve zakonov je vpisana tudi evropska zakonodaja. Največ poudarka je na Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (General Data Protection Regulation, GDPR), s katerim smo preverjali, ali je jasnost in ustreznost zakonodaje detektivom delo olajšala, ali otežila. S pomočjo raziskovalnega pristopa v raziskovalnem delu smo analizirali problematiko varovanja osebnih podatkov. Osrednja tema je omejenost detektivov s strani zakonodaje. V raziskovalnem delu smo ugotovili, da se anketiranci v večini strinjajo, da jih zakonodaja omejuje pri zbiranju osebnih podatkov. Po analizi raziskave smo ugotovili, da bi lahko detektivom na podlagi njihovih kvalifikacij podelili več pooblastil.
Ključne besede: zasebnost, varovanje zasebnosti, osebni podatki, detektivi, detektivska dejavnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.04.2023; Ogledov: 566; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

3.
Vloga detektiva pri preiskovanju nezvestobe : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Aleksander Godler, 2022, diplomsko delo

Opis: Preiskovanje nezvestobe velja za eno najbolj delikatnih detektivskih opravil, ki vzbuja veliko etičnih in moralnih vprašanj. Ponavadi je to tudi tisto opravilo, zaradi katerega širša javnost detektive pozna. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da se bodo detektivi tudi v prihodnosti ukvarjali s preiskovanjem nezvestobe, zaradi česar je smiselno pridobiti globlje razumevanje njihove vloge pri tovrstnih primerih. Samo javno mnenje o delu detektiva pa je v Republiki Sloveniji precej popačeno in v veliki meri temelji na gledanju televizijskih nanizank ter filmov. Diplomsko delo se osredotoča tudi na nevarnosti, ki jim je detektiv pri tovrstnih primerih izpostavljen. Ugotovitve imajo podlago v intervjujih in anketi s slovenskimi detektivi, ki opisujejo detektivsko delo kot stresno, naporno, nepredvidljivo, razburljivo, nevarno in dinamično. Samo preiskovanje pa je velikokrat oteženo zaradi najrazličnejših omejitev, kjer izstopa pričakovana zasebnost. Detektiv mora pri preiskovanju nezvestobe reagirati hitro, a previdno, da ne prekorači mej zakonitosti. Samega povpraševanja po detektivih za preiskovanje nezvestobe je v Republiki Sloveniji veliko, kar pomeni, da imajo detektivi s tem veliko dela, pa tudi zaslužka. Pri mednarodni primerjavi je bilo ugotovljeno, da se države razlikujejo predvsem v tem, da dokazi o nezvestobi ponekod vplivajo na postopke sodišč, podrugod pa ne. Veliko razlik pa se je pokazalo tudi pri uporabi tehničnih sredstev. Hrvaški detektivi lahko uporabljajo sledilno napravo, v drugih proučevanih državah pa se tega ne sme. Za razliko od slovenskih detektivov, imajo hrvaški in ameriški celo pravico do hrambe in nošenja orožja. Ugotovljeno pa je bilo, da je detektivsko preiskovanje nezvestobe v vseh primerjanih državah prisotno v veliki meri.
Ključne besede: detektivi, detektivska dejavnost, zasebni preiskovalci, preiskovanje nezvestobe, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.09.2022; Ogledov: 366; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
Možnost prenosa policijskih nalog na detektive : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Dominik Kavčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Policija je na splošno gledano preobremenjena zaradi številnih nalog, ki jih mora opravljati. Ker pa ni edina organizacija v Sloveniji, ki opravlja policijsko dejavnost, se zastavlja vprašanje, ali bi lahko ob ustrezni zakonodaji določene preprostejše naloge, ki so sedaj v izrecni pristojnosti policije, lahko opravljal tudi kdo drug, konkretneje detektivi. Pregled literature in zakonodaje v sosednjih državah Slovenije, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, pokaže, da v nekaterih državah detektivi že opravljajo mnogo policijskih nalog, pri čemer prednjači Velika Britanija. Tudi v Avstriji detektivi že lahko vodijo preiskave kaznivih dejanj in celo opravljajo zaščito ljudi in nepremičnin, v kolikor je to povezano z zaščito ljudi. Na podlagi pregleda literature in opravljenih intervjujev s slovenskimi detektivi smo prišli do zaključka, da bi s spremembo zakonodaje, ki ureja delovanje policije in detektivov, lahko določene policijske naloge popolnoma ali vsaj deloma prenesli na detektive. Takšne policijske naloge se nanašajo predvsem na preiskovanje kaznivih dejanj na zasebno tožbo in preiskovanje določenih kaznivih dejanj, ki se preganjajo na predlog (npr. kaznivo dejanje tatvine, velike tatvine in poškodovanje tuje stvari). Detektivi bi lahko opravljali tudi nadzor karanten v času epidemij. Zgolj sprememba zakonodaje pa ne bi bila dovolj, ampak bi ob prevzemu določenih policijskih nalog detektivi zagotovo potrebovali tudi dodatna usposabljanja.
Ključne besede: policija, detektivi, policijske naloge, sodelovanje, prenos nalog, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.08.2022; Ogledov: 452; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

5.
Delo detektivov in mednarodno sodelovanje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mateja Rak, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava delo detektivov in mednarodno sodelovanje. Na začetku dela so zastavljene tri hipoteze. Le-te se nanašajo na povpraševanje po detektivskih storitvah, razvitosti detektivske dejavnosti in učinkovitosti mednarodnega sodelovanja, ki jih bomo na koncu ovrgli ali potrdili z argumenti. Detektivsko dejavnost v Sloveniji ureja Zakon o detektivski dejavnosti, ki je bil sprejet leta 2011. Le-ta določa pogoje, upravičenja in obveznosti posameznikov, ki opravljajo to dejavnost. Detektiv je oseba, ki zbira informacije za naročnika in ugotavlja posamezna dejstva. Detektivi največkrat preverjajo upravičenost bolniškega staleža, preverjajo naročnikove prihodnje poslovne partnerje ipd. Vsake toliko časa naletijo na primer, ki ima mednarodne razsežnosti. Takrat uporabijo svoje zveze in poznanstva pri tujih kolegih iz različnih mednarodnih združenj. Združenja svojim članom omogočajo mreženje, nova poznanstva, ki lahko privedejo do večje izmenjave informacij in dobrih delovnih praks. Poleg tega so bile ugotovljene tudi ostale ugodnosti, ki jih ponujajo združenja, ter cilji in vizije teh združenj. Za empirični del diplomskega dela so bili izvedeni intervjuji s štirimi detektivi. Z intervjuji je bilo ugotovljeno, da je razvitost detektivske dejavnosti v Sloveniji, z vidika zakonodaje, med vodilnimi v EU. V Sloveniji detektivske storitve uporabljajo predvsem pravne osebe. Kljub nizki odstotni vrednosti mednarodnega sodelovanja z detektivi – so izkušnje pozitivne. Bistvenih razlik v detektivski dejavnosti med državami ni.
Ključne besede: diplomske naloge, detektivi, detektivsko delo, mednarodno sodelovanje, mednarodna združenja
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 749; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (891,12 KB)

6.
Zloraba zdravniškega reda ter zdravnikovega obvestila o možnosti nadzora ali kontrole bolniškega staleža s strani detektiva : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tom Šraj, 2021, diplomsko delo

Opis: Izkoriščanje bolniške odsotnosti je za delodajalca resna organizacijska in finančna težava. Detektivi z odkrivanjem in zbiranjem informacij velikokrat poenostavijo postopek, s katerim delodajalec prekine delovno razmerje delavcu, ki izkorišča bolniški stalež in prihranijo nepotrebne stroške, ki bi morda nastali v prihodnosti zaradi nadaljnjega izkoriščanja bolniškega staleža. Znebijo se člena, ki ne stremi k skupnemu napredku in povzroča stagnacijo na svojem delovnem mestu. Namen diplomske naloge je ugotavljanje in razumevanje glavnega vzroka za upravičene in neupravičene bolniške izostanke z dela. Intervjuji z detektivi predstavijo njihov pogled na to problematiko, saj največkrat oni odkrivajo neupravičene odsotnosti z dela. Interpretacija intervjujev z zdravniki predstavlja vpogled v vzroke bolniške odsotnosti ter njihove izkušnje z ugotavljanjem ter predpisovanjem bolniškega reda. Ugotovljeno je bilo, da vzrok za kršitve najdemo največkrat znotraj samega podjetja. Predpostavko, da je bolniški red spisan preohlapno in ne vsebuje smiselnih omejitev in prepovedi, potrjujejo trije od štirih detektivov, ki so sodelovali pri raziskovanju problema. Zdravniki preohlapno napisan bolniški red upravičujejo s tem, da svojih pacientov ne želijo preveč omejevati in da je bolniški red predpisan z namenom čim hitrejšega okrevanja. Rešitev kršenja bolniškega reda bi bila lahko v preoblikovanju pravil, ki trenutno dopuščajo kršitve. Strožji pravilnik ali obvezne smernice, ki določajo dovoljenja, priporočila, omejitve in prepovedi glede na poškodbo ali bolezen posameznika, seveda z določenimi izjemami, bi pripomogle k ustrezni standardizaciji bolniškega reda.
Ključne besede: detektivska dejavnost, detektivi, bolniške odsotnosti, bolniški red, nadzori, kršitve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 705; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1007,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Možnosti delovanja detektivov na področju bagatelne kriminalitete : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Informacijska varnost
Benjamin Kocbek, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu so bile raziskane možnosti delovanja zasebnih detektivov na področju bagatelne kriminalitete. Tema naloge ima dva ključna elementa, in sicer zasebni detektivi, ki v Sloveniji delujejo kot gospodarska dejavnost v zasebnem sektorju in bagatelna kriminaliteta, s katero označujemo lažja kazniva dejanja. Med samo izdelavo naloge so bile z viri in raziskovalnim delom raziskane možnosti povezave med tema dvema elementoma. V Sloveniji bagatelno kriminaliteto odkriva, preprečuje in preiskuje policija. Ta zbere dokazno gradivo in vse, kar bi lahko pomagalo državnim tožilcem pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj. Policija pa mora za večjo učinkovitost pri odkrivanju kriminalitete sodelovati z zasebno varnostnimi službami in zasebnimi detektivi, ki v sklopu svojega dela večkrat zasledijo kaznivo dejanje, o katerem morajo poročati policiji.
Ključne besede: diplomske naloge, bagatelna kriminaliteta, zasebni detektivi, detektivska dejavnost, kazenski pregon
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 702; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (735,92 KB)

8.
Vloga detektivov v (pred)kazenskem postopku v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Indira Hafizović, 2021, diplomsko delo

Opis: Vedno bolj se zmanjšuje zaupanje državljanov v avtoriteto in vladne preiskovalne organe tako doma kot v tujini, hkrati pa se povečuje potreba po varnosti. Posledično se vse pogosteje posega po detektivih, za katere so prepričani, da so bolj kritični in nepristranski. Detektivi s svojim delom razbremenijo prenatrpanost dela policistov in sodišč ter so dobrodošla in cenjena dodatna pomoč, kljub temu da še ni zakonodaje, ki bi urejala medsebojno sodelovanje. Diplomsko delo se osredotoča na preučitvi in medsebojni primerjavi vloge detektivov v (pred)kazenskem postopku v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Diplomsko delo je narejeno z namenom, da se ugotovi, ali je v obeh primerjanih državah prepoved preiskovanja kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in ali detektivi pričajo na sodišču in posredujejo zaupne podatke ter, če velja nezdružljivost poklica detektiva in odvetnika. Poleg tega ponazori ključno vlogo detektiva v (pred)kazenskem postopku, kjer je sodelovanje z odvetniki predstavljeno v smislu preučevanja in podkrepitve primera, medtem ko do sodelovanja s policijo pride le občasno, in sicer pri predaji primera. Na koncu je bil opravljen intervju z detektivko o detektivski dejavnosti in o njihovem delu ter medsebojnih odnosih med policijo in odvetniki. Ugotovili smo, da detektivi v primerjanima državama ne smejo preiskovati kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Na sodišču veljajo za izurjene priče ter so se na poziv primorani odzvati in predati zaupne podatke, medtem ko nezdružljivost poklica velja samo v Sloveniji, nasprotno pa te prepovedi v Združenem kraljestvu nimajo.
Ključne besede: diplomske naloge, vloga detektivov, detektivi, policija, (pred)kazenski postopek, odvetniki
Objavljeno v DKUM: 14.04.2021; Ogledov: 982; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (651,78 KB)

9.
Detektivi in odkrivanje pošiljateljev anonimnih pisem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tina Krušnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava detektivsko dejavnost, delo detektivov, odkrivanje pošiljateljev anonimnih pisem in uporabo grafološke analize v detektivski dejavnosti. Anonimna pisma so vsa pisma, ki jih pisci zaradi različnih razlogov niso podpisali ali pa so se podpisali z lažnim imenom. Osebe, ki pišejo takšna pisma imajo pogosto psihične motnje, ali pa so pisma napisali pod vplivom različnih substanc. Takšna pisma ponavadi nastanejo zaradi različnih zamer, ki se lahko gojijo dolga leta, zaradi ljubezenskih zadev, strasti, hudobije, sovraštva in pohlepa. Pojavljajo se v različnih oblikah, kot rokopis, tiskanje, risanje, elektronsko sporočilo, grafitno pisanje na objektih ali pa kot letaki. Z odkrivanjem pošiljateljev anonimnih pisem se ukvarjajo tudi detektivi. Njihovo delo je zanimivo, dinamično, pestro, raznoliko, naporno, dolgočasno, utrujajoče, odgovorno, zelo zahtevno in pa tudi nevarno. Potrebujejo tudi različna znanja in spretnosti za svoje delo. Da detektiv odkrije pošiljatelja anonimnega pisma je zelo pomembna preiskava pisave, podpisa, sloga in jezika. S takšno analizo pa se ukvarjajo grafologi. Detektivi imajo izdelan načrt za preiskovanje anonimnih pisem, ki pa ga je potrebno spreminjati in prilagajati saj se pisma razlikujejo med seboj. Detektivom bi pri preiskavi prav prišlo grafološko znanje ali pa boljše sodelovanje z grafologi. Saj se grafologija ukvarja s preučevanjem pisave in tako odkriva osebnostne značilnosti pisca, kar pa lahko detektivom pomaga zožiti krog osumljencev. Pošiljatelja anonimnega pisma je najbolje iskati v bližini žrtve, saj pisci ponavadi živijo v neposredni bližini žrtev ali pa pogosto zahajajo na tisti kraj. Oseba, ki je odposlala svoje prvo anonimno pismo, bo najverjetneje čez nekaj časa poslala še drugo, saj lahko nekaterim ljudem to postane strast in jih zasvoji.
Ključne besede: zasebno varovanje, detektivska dejavnost, detektivi, anonimna pisma, storilci, odkrivanje, grafologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 2073; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (271,59 KB)

10.
Vloga detektiva pri preiskovanju zavarovalniških goljufij na področju avtomobilskih zavarovanj : magistrsko delo
Polona Pavlič, 2017, magistrsko delo

Opis: Detektivska dejavnost predstavlja pomemben člen pri zagotavljanju notranje varnosti v Republiki Sloveniji in je zakonsko močno regulirana. Eno izmed bolj kompleksnih področij detektivovega dela je zagotovo preiskovanje zavarovalniških goljufij, za kar so detektivi glede na svoja formalno določena upravičenja več kot primerni. Vloga detektiva na tem področju je ugotovitev ali gre v določenem sumljivem odškodninskem zahtevku za kaznivo dejanje goljufije ali ne in vzporedno s tem tudi pridobitev zadostne količine verodostojnih dokazov. Bistvo detektivovega dela je preverba resničnosti že zbranih informacij iz škodnih spisov in najdba novih, ki so potrebni za razjasnitev posameznega sumljivega odškodninskega zahtevka. Zaradi kompleksnosti zavarovalniških goljufij morajo imeti detektivi znanje iz številnih strokovnih področij in biti taktično ter tehnično dobro podkovani. Zavarovalniške goljufije so pogojene s številnimi dejavniki, označuje pa jih nizko tveganje za odkritje, težka dokazljivost in izrazito pomanjkanje neodobravanja s strani javnosti. Iz teh razlogov je do zavarovalniških goljufij nujna ničelna toleranca in izboljšanje ozaveščenosti ljudi o negativnih posledicah tovrstnih kaznivih dejanj. Nekatere zavarovalnice za preiskave zavarovalniških goljufij ne najemajo detektivov, ampak imajo zaposlene notranje preiskovalce, ki pa nimajo formalno urejenih metod dela in v praksi uporabljajo detektivska upravičenja. Med drugim je uporaba detektivskih upravičenj s strani oseb, ki niso detektivi, sporna tudi iz vidika varstva človekovih pravic. Glede na ugotovitve iz intervjujev, je za uspešno preiskovanje zavarovalniških goljufij na vseh področjih zavarovanj nujno potrebno učinkovito vzajemno sodelovanje med detektivi in pristojnimi strokovnjaki iz zavarovalnic.
Ključne besede: zavarovalništvo, zavarovalniške goljufije, avtomobilska zavarovanja, odškodninski zahtevki, preiskovanje, odkrivanje, detektivi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.11.2017; Ogledov: 1736; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.69 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici