| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREDLOG UREDITVE SOBOŠKEGA JEZERA V TURISTIČNO TOČKO, TEMELJEČO NA PONUDBI VODNIH ŠPORTOV
Ksenija Krpič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega 5 poglavij in je razdeljeno na uvodni-teoretični in praktični del. V uvodnem poglavju smo opredelili področje in opis problema, podani so bili cilji, namen in osnovna trditev ter metode raziskovanja diplomskega dela. V drugem poglavju smo opredelili pojem »turistična destinacija«, zapisali njene značilnosti, kot so: dostopnost, privlačnost itd., ter povzeli več delitev turistične destinacije (mestne, podeželske, obmorske, edinstvene, eksotične, gorske in avtentične; makro in mikro; oddaljene, glavne in motivacijske destinacije). V tretjem poglavju sledi opis destinacijskega menedžmenta. Tu smo opredelili pojem »destinacijski menedžment« in opisali njegove naloge (organizacija, marketing, razvoj človeških virov, reševanje težav, izdelava turistične strategije, spodbujanje razvoja turizma itd.). Četrto poglavje ali praktični del zajema turistično načrtovanje gramoznice Kamenšnica oz. Soboško jezero in analizo dosedanjega stanja, kjer smo ugotavljali, kaj mladi Prekmurci menijo o ureditvi gramoznice in kako bi lahko ta ureditev pripomogla k razvoju turizma v Prekmurju. V tem poglavju so tudi podani rezultati analize raziskave. Peto poglavje je namenjeno sklepnim ugotovitvam, ki smo jih skozi nalogo pridobili, bodisi pri nastajanju teoretičnega ali praktičnega dela naloge.
Ključne besede: gramoznica, Kamenšnica, turistična destinacija, turizem, rekreacija, destinacijski menedžment
Objavljeno: 02.07.2015; Ogledov: 662; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (839,09 KB)

2.
Analiza vloge Aninega dvora v kulturnoturistični ponudbi Rogaške Slatine
Melita Stiplošek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo pisali o kulturnem turizmu in kulturnoturistični ponudbi ter o menedžmentu turistične destinacije. V prvem poglavju smo opredelili namen in opisali problem, ki je predmet diplomskega dela. Zastavili smo cilje in hipoteze ter pripravili načrt raziskovanja. Izbrali in zapisali smo predvidene metode dela in omejitve pri raziskovanju. Drugo poglavje smo posvetili teoriji kulturnega turizma in s tem povezanim pojmom ter osvetlili temo menedžmenta v turistični destinaciji. Vsebina tretjega poglavja je raziskovanje kulturnoturistične ponudbe Rogaške Slatine s poudarkom na novi turistični privlačnosti po imenu Anin dvor. Med zaposlenimi pri osrednjih turističnih ponudnikih Rogaške Slatine in obiskovalci Aninega dvora smo izvedli anketiranje ter analizirali rezultate in potrdili teze. Četrto poglavje predstavlja sklep in priporočila vodstvu muzeja Anin dvor za doseganje boljših rezultatov oz. za povečanje števila obiska hotelskih gostov iz destinacije.
Ključne besede: kulturnoturistična ponudba, kulturni turizem, destinacijski menedžment, Anin dvor, Rogaška Slatina
Objavljeno: 30.03.2016; Ogledov: 298; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (636,42 KB)

3.
KARTUZIJANSKE VREDNOTE KOT TEMELJ INOVATIVNEGA MODELA RAZVOJA PODEŽELSKE TURISTIČNE DESTINACIJE
Tjaša Kangler, 2016, magistrsko delo

Opis: Sodobne turistične destinacije morajo na vedno bolj zahtevnem turističnem trgu iskati svoje priložnosti s pomočjo inovativnih pristopov in s poudarjanjem svojih konkurenčnih prednosti, saj se sicer zlijejo s povprečjem in slej ko prej izginejo s turističnega zemljevida. Manjše, podeželske turistične destinacije še toliko bolj. Pomembno pa je, da znajo edinstvene razlikovalne elemente, ki jih delajo drugačne od drugih in zato tudi zanimive ter konkurenčne, poiskati v svojih tradicijah, preteklostih, domačinih, lokalnih zgodbah in ne skušajo slepo kopirati receptov drugih uveljavljenih destinacij, saj to na dolgi rok ne prinaša uspeha. To magistrsko delo predstavlja inovativni model trajnostnega razvoja podeželske turistične destinacije, ki smo ga razvil na zgodovini kraja, ki ga je močno zaznamovala prisotnost kartuzijanskega reda. Kartuzijansko filozofijo/miselnost smo vpletli v model in ga oblikovali na podlagi kategorij učinkov trojnega izida, ki so v sozvočju z vrednotami kartuzijanov. Vrednote smo opredelili na podlagi poznavanja kartuzijanskih pravil, nato poiskali indikatorje teh vrednot v destinacijah danes in opredelili pomembnost indikatorja za destinacijo, razlog za njegovo vključitev v raziskavo in način njegovega merjenja. Model smo nato preskusili na turistični destinaciji Žička kartuzija z okolico. Delo ima splošno teoretični in empirični del. V prvem je predstavljen teoretični okvir, ki se dotika destinacijskega menedžmenta, trajnostnega razvoja turističnih destinacij, družbene odgovornosti, zgodovine kartuzijanskega reda in za zaključek predstavi izdelan splošni model trajnostnega razvoja podeželske turistične organizacije, osnovan na kartuzijanski misli. V drugem delu pa ta model testiramo v praksi. Model smo preskušali s pomočjo kvalitativne analize polstrukturiranih globinskih intervjujev, izvedenih s sedemindvajsetimi sogovorniki, izbranimi glede na aktivnosti v destinaciji, ki jih tako ali drugače lahko povežemo s kartuzijanskimi vrednotami. Na istem vzorcu smo nato izvedli tudi kvantitativno analizo. Pridobljene podatke smo nato analizirali, povzeli in predstavili, z njihovo pomočjo preverili zastavljene hipoteze in podteze, ter podali zaključne izsledke raziskave. Upamo, da bo izdelan model uporaben pripomoček prihodnjim snovalcem razvoja turistične destinacije Žička kartuzija z okolico in navdih drugim manjšim podeželskim turističnim destinacijam po Sloveniji (in v tujini), ki še iščejo svoje edinstvene razlikovalne lastnosti. Morda jih to delo navdahne, da jih poiščejo v svoji bogati in edinstveni preteklosti.
Ključne besede: turistična destinacija, destinacijski menedžment, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, kartuzijanski red, model razvoja podeželske turistične destinacije
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 450; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

4.
Pomen trajnostnega razvoja turizma za segment mladih v destinaciji maribor-pohorje
Tamara Kristl, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo se ukvarjali s pomenom trajnostnega turizma in zelenega destinacijskega menedžmenta. Osredotočili smo se na segment mladih slovenskih povpraševalcev v destinaciji Maribor - Pohorje. Na kratko smo predstavili zeleno shemo slovenskega turizma Slovenia Green in raziskali vključenost mladih slovenskih povpraševalcev v trajnostni turizem. Z anketiranjem smo ugotovili, ali povpraševalci prepoznavajo Maribor - Pohorje kot zeleno destinacijo. V praktičnem delu smo s tabelami in grafi predstavili rezultate anketiranja, ki je bilo izvedeno med mladimi slovenskimi povpraševalci v destinaciji Maribor - Pohorje. V zaključku projekta smo predstavili sintezo ugotovitev iz teoretičnega uvodnega in praktičnega jedrnega dela. Prav tako smo zapisali pomembnost ponudbe zelenega trajnostnega razvoja destinacije za segment mladih slovenskih povpraševalcev.
Ključne besede: trajnostni razvoj turizma, destinacijski menedžment, destinacija Maribor - Pohorje, zelena shema, mladi povpraševalci
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 161; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici