Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Umetna inteligenca postaja pomemben dejavnik v turizmu, saj omogoča razvoj novih rešitev, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo in povečujejo konkurenčnost destinacij. V zadnjih letih se je uporaba umetne inteligence v turizmu močno razširila, kar je spodbudilo raziskavo o njenem vplivu na destinacijski management v Sloveniji. Cilji v teoretičnem delu zajemajo pregled strokovne in znanstvene literature o destinacijskem managementu, tehnološkem napredku v turizmu in vlogi umetne inteligence. Posebej je opredeljena oblike umetne inteligence in njene aplikacije, kot so personalizacija ponudbe, digitalni marketing, podatkovna analitika in napovedovanje trendov. V empiričnem delu so z metodo kvalitativnega raziskovanja bili izvedeni polstrukturirani intervju s predstavniki enajstih slovenskih destinacij. Zbrani odgovori so bili analizirani s pomočjo tematskega kodiranja, in sicer je na ta način bila raziskana trenutna praksa, priložnosti in ovire pri uporabi umetne inteligence v destinacijskem managementu. Ugotovljeno je bilo, da destinacije umetno inteligenco prepoznavajo kot ključno za prihodnji razvoj, vendar se pri implementaciji soočajo z izzivi, kot so pomanjkanje finančnih sredstev, znanja in vprašanja varstva podatkov. V zaključku so bila podana priporočila za nadaljnjo digitalno transformacijo slovenskega turizma.
Ključne besede: umetna inteligenca, destinacijski management, digitalna transformacija, turizem, prihodnost turizma
Objavljeno v DKUM: 29.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (821,50 KB)

Opis: Poglavje opredeljuje prepoznavnost turističnih destinacij, ki je večinoma odvisna od celovito povezane, enovito kakovostne in predvsem dobro marketinško komunicirane doživljajsko naravnane personalizirane ponudbe – storitvenega portfolia, ki temelji na zaupanju med deležniki. S skupno promocijo, trženjem, prodajo in logistiko dosegajo povezani partnerji po vrednostni verigi prepoznavnost na turističnem zemljevidu ter uresničujejo obljubljeno zgodbo destinacije, ki temelji na naravi in kulturni dediščini, etnoloških posebnostih in značilni kulinariki. Turistične destinacijske organizacije in vhodne/sprejemne ali destinacijske turistične agencije so v nenehnem stiku z organizatorji potovanj in pomembno vplivajo na proces odločanja pri nakupu turističnih produktov. Prav sprejemne oziroma servisne potovalne agencije, na katere se osredotočamo v tem poglavju, so v neposrednem stiku z gosti od trenutka, ko ti prispejo na destinacijo, v vseh fazah njihovega bivanja v destinaciji, pa tudi v času odhoda in po njem. S specializiranimi aktivnostmi vplivajo na dobro počutje, uresničevanje in preseganje pričakovanj obiskovalcev ter s tem spodbujajo prodajo na destinaciji. Slovenija se je usmerila v zeleno zgodbo in butična doživetja, ki jih ponujajo specializirane agencije. Proučitev turističnih agencij je pokazala, da je še veliko prostora za nadgradnjo personaliziranih butičnih zgodb, ki bi pritegnile in zadovoljile pričakovanja gostov, ki so zanje pripravljeni nameniti čas in denar.
Ključne besede: turistična destinacija, management destinacije, vhodna/sprejemna turistična agencija, mreženje, destinacijski produkti
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 299; Prenosov: 34
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Monografijo z naslovom ' TURISTIČNE DESTINACIJSKE ORGANIZACIJE: gonila povezanega kreativnega zelenega razvoja in trženja' sestavljajo štirje znanstveni tematski sklopi namenjeni turističnim delavcem v javnem in zasebnem sektorju, študentom turizma in hotelirstva ter predstavnikom civilne družbe. 40 avtorjev se je v diskurzih osredotočilo na: (i) trajnostno upravljanje turističnih destinacij, ponudnikov in doživetij skozi dodajanje lokalne vrednosti, kot tudi na varnost v turizmu in načrtovano upravljanje kriznih situacij; (ii) digitalizacijo v turizmu za potrebe upravljanja in trženja deležnikov povezanih v destinacije; (iii) elemente destinacij skozi: kreativno ponudbo v naravi, kulturno dediščino, arhitekturne posebnosti, gastronomski turizem, nastanitve na turističnih kmetijah, vlogo sprejemnih turističnih agencij in turističnih vodnikov za nepozabna doživetja; ter (iv) nosilne produkte slovenskega turizma: aktivni turizem v naravi; valorizacija kulturne dediščine; velneške in zdravstvene storitve; prireditve in poslovna srečanja; gastronomska doživetja in vinske destinacije. Proučevane vsebine so lahko odlična popotnica za jasno pozicioniranje slovenskih turističnih destinacij na močno konkurenčnem zelenem turističnem zemljevidu Evrope.
Ključne besede: destinacija, turistična destinacijska organizacija, destinacijski management in marketing, trajnosten in družbeno odgovoren turizem, turistični sistem, turistična ponudba, turistično povpraševanje, varstvo narave, krajina, interpretacija, kulturna dediščina, arhitektura, krajina, valorizacija, gastronomski turizem, turistične nastanitve, turistična kmetija, sprejemna turistična agencija, turistični vodnik, vodeno doživetje
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 1094; Prenosov: 352
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 17 gradiv!

Opis: Promocijski videoposnetki se kot pomembni ustvarjalci destinacijske podobe uporabljajo za ustvarjanje znanja ter ustvarjanje pozitivne podobe destinacije. Z vizualnostjo uporabniki dobijo takojšen in resničen občutek o destinaciji, ravno zato je YouTube tako priljubljeno spletno mesto za promocijo. Pri tem pa se nam zastavlja vprašanje, v kolikšni meri so evropske destinacije uporabljale YouTube v namen turistične promocije v času Covid-19 pandemije. S kvantitativno metodo smo želeli ugotoviti, kakšne tipe videov in tem DMO-ji uporabljajo v Covid-19 času in kako nagovarjajo obiskovalce glede na omejitve potovanj po celotnem svetu. V videih največkrat prikazujejo naravo in samoto v njej, kar ponazarja današnje čase, torej odmik od mesta in množice ljudi, in pa tudi sam pomen narave v turistični promociji, ki se je ohranil in v tem času še bolj povečal. Največkrat se je pojavilo nagovarjanje po pandemiji, nato pa sledijo videi, v katerih ni bilo možno zaznati, v kateri fazi nakupnega procesa destinacije nagovarjajo ljudi za obisk destinacije. Nato sledijo videi za nagovarjanje v namen takojšnjega obiska (in ne šele po koncu pandemije), kar obrazložimo s tem, da so bili videi posneti v poletnem času 2020, ko so se potovanja nekoliko sprostila. Prav tako smo želeli ugotoviti, če in v kolikšni meri destinacijski management organizacije uporabljajo elemente zgodbarjenja v tem obdobju pandemije. Ugotovili smo, da se v večini videoposnetkov prikazujejo junaki (liki) in največkrat sporočila, ki so bistvo zgodb. V videih so prikazovali različne sekvence (kronologijo dogodkov), s tem so DMO-ji želeli prikazati podobo destinacije. Videi, ki so imeli konflikt (prikazan kot Covid-19), so bili med najbolj ogledanimi, kar nakazuje, da je negativnost postala učinkovita. V nalogi si zastavljamo vprašanje, kakšno vlogo je imelo zgodbarjenje kot pristop k oblikovanju promocijskih vsebin na YouTube kanalu v namen turistične promocije v času Covid-19 pandemije. S kvantitativno metodo analize besedil smo želeli ugotoviti, kakšne teme DMO-ji uporabljajo v Covid-19 času in kako nagovarjajo obiskovalce glede na omejitve potovanj po celotnem svetu. Prešteli smo 1.827 videoposnetkov, objavljenih na izbranih 31 evropskih kanalih, v obdobju med februarjem 2020 in februarjem 2021. Med temi smo z uporabo kvantitativne analize besedil analizirali populacijo 106 videoposnetkov. Rezultati so pokazali, da so v tem obdobju promocijski videoposnetki največkrat prikazovali naravo in samoto v njej, torej odmik od mesta in množice ljudi. Le majhen delež videoposnetkov je posebej izpostavljal pandemijo, večinoma pa so nagovarjali k obisku destinacije po pandemiji oz. na način, da ni bilo možno razbrati, v katerem obdobju naj gostje obiščejo destinacijo.
Ključne besede: zgodbarjenje, turistična promocija, COVID-19, destinacijski management organizacije, YouTube
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 1129; Prenosov: 160
Celotno besedilo (3,62 MB)

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s problematiko upravljanja manjše podeželske destinacije. V okviru teoretičnih izhodišč najprej opredelimo pojme turistična destinacija, destinacijski management in podeželski turizem, nato pa opredeljene pojme dodatno razčlenimo in podrobneje predstavimo njihove razsežnosti. V praktičnem delu na podlagi teoretičnih izhodišč analiziramo kraj Zavrh, ki se nahaja v tipični podeželski štajerski občini Lenart v Slovenskih goricah. Analizo destinacije se lotimo na več načinov, od klasične analize turistične ponudbe, proučevanja trenutnega stanja in z njim povezano SWOT analizo, preko ankete, izvedene med obiskovalci Zavrha ter primerjave turistične ponudbe občine Lenart v Slovenskih goricah z občinama Goriška Brda in Bad Radkersburg. V sklepnem delu povzamemo ugotovitve in predloge za nadaljnji turistični razvoj kraja Zavrh. Ugotavljamo, da leži največji potencial za razvoj turistične destinacije v naravnih danostih, povezovanju kraja z ožjim in širšim okoljem ter oblikovanju ponudbe enodnevnih tematskih izletov.
Ključne besede: destinacijski management, podeželski turizem, razvoj destinacije, turistična destinacija, izletniški turizem.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 1834; Prenosov: 258
Celotno besedilo (893,24 KB)