| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
MANAGEMENT V TURIZMU - RAZVOJNE MOŽNOSTI OBČINE RADLJE OB DRAVI
Tomaž Ravnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Turizem postaja v Sloveniji vse pomembnejša gospodarska dejavnost, z vstopom v Evropsko unijo pa sta se njegova vloga in vrednost še povečali. Zaradi pogostega zamenjevanja z drugimi državami ali regijami (Slovaška, Slavonija), si Slovenija v Evropski uniji želi boljšo prepoznavnost in uveljavitev na vseh področjih; tudi na področju turizma. Uveljavitev Slovenije kot turistične dežele doma in v svetu pa med drugim pogojuje tudi celovita in kakovostna ter z razvojnimi trendi usklajena turistična ponudba, kakor tudi strateški interes države na tem področju. Turizem postaja dejavnost, ki omogoča razvoj, zaposlovanje, zaslužek in socialno varnost, predvsem če upoštevamo, da večina gospodarskih storitvenih dejavnosti sodeluje v turistični ponudbi in da ima skoraj vsak kraj v državi možnost za razvoj turizma. Za turizem je bilo do devetdesetih let značilno povpraševanje po morski obali, vodnih področjih, počitnicah v določenem času (na primer voda- poletje, sneg- zima) in počitnicah za počitek in razvedrilo. Toda turizem se je v zadnjih desetih letih prostorsko in časovno globaliziral in močno spremenil, glede na svoj namen potovanja in različne načine potrošnje. V svetovnem merilu raste v turizmu povpraševanje po storitvah wellnessa, kulturni ponudbi in aktivnemu preživljanju počitnic. Turizem predstavlja na podeželju večinoma eno izmed dopolnilnih dejavnosti, ki ustreza novejšim težnjam razvoja podeželja in ki temelji na ohranitvi kulturne identitete ter ponudbi zdravega bivanjskega okolja,okusne hrane in sprostitve. Razvoj turizma na podeželju prispeva k skladnejšemu regionalnemu razvoju in s tem odpravlja razlike v razvitosti regij. Glavni namen tega diplomskega dela je predstaviti turizem kot enega izmed dejavnikov, ki lahko doprinesejo k blagostanju posameznih slovenskih pokrajin, v mojem primeru občine Radlje ob Dravi. Pri pisanju diplomske naloge so mi bili v pomoč zaposleni na mestni občini Radlje ob Dravi in drugi občani kraja Radlje ob Dravi, ki so posredno povezani z turizmom v mestu. Pomagali so mi videti in doživeti kraj ne samo v vlogi turista, ampak tudi skozi oči prebivalcev mesta ter se seznaniti s težavami, na katere naletijo prebivalci in turisti.
Ključne besede: Destinacijski management, Radlje ob Dravi, razvoj turizma, podeželski turizem, doživljajski turizem, mestni turizem, turistična ponudba, dediščina, gastronomija, rekreacija in šport.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2963; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

2.
IGRALNIŠTVO IN MANAGEMENT V IGRALNIŠTVU NA PRIMERU HIT ŠENTILJ, D.D.
Maja Alja Križman, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Igralništvo kot dejavnost, ki se ukvarja z nudenjem zabave in sprostitve za ljudi v okviru njihovega prostega časa, se je razmahnilo tudi v Sloveniji. Eden večjih koncesionarjev na območju Slovenije je podjetje Hit d.d. s svojimi hčerinskimi podjetji. Z gradnjo igralnic in igralniško—zabaviščnih centrov se je že pred leti začel kazati njihov vpliv na lokalno in širšo družbeno skupnost. Večje igralnice v regiji namreč pomembno vplivajo na njen razvoj predvsem zaradi koncesijskih dajatev. Denar od koncesijskih dajatev občine uporabijo za razvoj turistične infrastrukture in prebivalcem prijaznejše okolje. Davek od posebnih iger na srečo, ki se steka v državni proračun, pa je namenjen razvoju in promociji turizma. Igralnica v regiji bi naj tako pomembno prispevala k razvoju regije in k njeni turistični prepoznavnosti. V nalogi smo predstavili teoretične osnove igralniškega turizma, podali teoretična izhodišča za management in managerje v turističnih organizacijah in podali značilnosti destinacijskega managementa. Nato smo predstavili igralnico Mond v Šentilju ter vključevanje v okolje, v katerem posluje. Na koncu smo podali ugotovitve, ki se navezujejo na podjetje in okolje, v katerem posluje.
Ključne besede: Ključne besede: turizem, igralništvo, management v igralništvu, destinacijski management, Hit Šentilj, d.d.
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 1546; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (560,52 KB)

3.
PREDLOG NAČRTA TRŽENJA ZA TURISTIČNO PONUDBO ŠALEŠKE DOLINE
Jana Hrnčič, 2011, diplomsko delo

Opis: V drugem poglavju smo spoznali teoretični okvir destinacijskega managementa, pojem turistična destinacija in trženje v turizmu. Ker pa vsaka regija, ki želi postati uspešna turistična destinacija, mora imeti za učinkovito delovanje sestavljen načrt trženja oz. strategijo trženja, ki je tudi uresničljiva. Zato je učinkovito marketinško načrtovanje zmeraj zasnovano na poznavanju okolja, smo v tretjem poglavju diplomskega seminarja, okolje podrobno spoznali in ga analizirali. Spoznali smo, da ima Šaleška dolina na področju kulturno-prireditvenega, športno-rekreativnega in mladinskega turizma, največje možnosti, da postane prepoznavna turistična destinacija – torej zaokroženo geografsko področje, kjer se turistična ponudba, povezana v enotno trženjsko znamko, trži na domačih in tujih trgih. V četrtem poglavju smo analizirali oblikovanje trženjske strategije, kjer smo preučili staro vizijo ter podali predlog za novo, k že zapisanim kvalitativnim in kvantitativnim ciljem pa smo zapisali komentar in dodali tudi nekaj novih predlogov. Preučili smo tudi produktno področje turizma Šaleške doline in ugotovili, da so razvite zvrsti turizma v Šaleški dolini športno-rekreativni, kulturno-prireditveni in mladinski ter zdraviliški in poslovni turizem.
Ključne besede: Šaleška dolina, strategija trženja, turistična destinacija, destinacijski management, turistična ponudba, zvrsti turizma
Objavljeno: 15.12.2011; Ogledov: 1914; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (814,60 KB)

4.
PREDLOG RAZVOJA TURIZMA V VITANJU
Nina Ledinek, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomskega dela je prikazati razvojne potenciale na področju turizma v občini Vitanje. V teoretičnem delu smo predstavili turistično destinacijo, destinacijski management ter še posebej podeželje in izletniški turizem, saj je tovrstna oblika turizma v občini, ki je predmet naše raziskave najbolj pogosta. Predstavili smo tudi občino Vitanje ter vse najpomembnejše znamenitosti, ki jih Vitanje ponuja. Opisali smo tako naravne, kot tudi kulturne znamenitosti, ki so turistično zanimive. V empiričnem delu diplomskega dela, smo opravili raziskavo z različnimi predstavniki občine Vitanje. Skušali smo ugotoviti situacijo na področju turizma v Vitanju skozi oči tistih, ki imajo pri tem vpliv ali pa turizem v občini soustvarjajo. Na podlagi odgovorov, ki smo jih dobili s pomočjo intervjuja, smo interpretirali odgovore in naredili kritično oceno. Na koncu smo še naredili analizo SWOT, kjer smo predstavili prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti turizma v občini Vitanje. Iz raziskave lahko razberemo, da ima občina Vitanje veliko potencialov, da se turistično razvije in postane ena izmed najbolj obiskanih občin v Sloveniji. Glavni problem je nepoznavanje ali nepripravljenost vodilnih (odgovornih) oseb do sprememb, predvsem v smislu povezovanja z drugimi občinami z namenom ponujanja bolj celovitih turističnih storitev, ki bi privabili turiste iz celega sveta.
Ključne besede: Ključne besede: turistična ponudba, občina Vitanje, destinacijski management, podeželski turizem, funkcionalno povezovanje občin
Objavljeno: 23.08.2012; Ogledov: 1652; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
ARHEOLOŠKI PARK VICUS FORTUNAE
Matija Brodnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko naloga z naslovom "Arheološki park Vicus Fortunae" sestavljajo štiri poglavja. Prvo poglavje je uvod, v katerem smo predstavili cilje, namen, osnovno trditev, omejitve in metode dela. Osnovna trditev, ki smo jo dokazovali v diplomskem delu, je bila, da imajo na Ptuju premalo prepoznavnih turističnih produktov, ob tem pa veliko neizkoriščenega potenciala, predvsem v arheoloških najdbah iz časa rimske Petovione. Drugo poglavje tvori predstavitev destinacijskega managementa. Tretje poglavje se nanaša predvsem na predstavitev in pomen arheološkega parka v destinaciji, ki na zanimiv način prikazuje rekonstruirano preteklost. Četrto poglavje je namenjeno opisu moderno opremljenega Arheološkega parka Carnuntum v Avstriji, ki je na arheološko - turističnem področju primer dobre prakse v tem delu Evrope. Poleg tega smo v tem poglavju predstavili tudi arheološko dediščino Ptuja in okolice ter opisali sestavo ter naloge novo nastale RDO na Ptuju. V posebnem podpoglavju smo predstavili še analizo intervjujev, s pomočjo katerih smo skušali izvedeti, ali v bližnji prihodnosti potrebujemo na Ptuju tovrsten park, ki bi popestril zgodovinsko - turistično ponudbo v destinaciji. Sklepni del je namenjen priporočilu za postavitev arheološkega parka Vicus Fortunae na Ptuju ter preverjanju uresničitve hipotez in zastavljenih ciljev.
Ključne besede: Arheološki park, destinacija, destinacijski management, regionalna destinacijska organizacija, rimska kultura, tematske prireditve, arheologija, integralna turistična ponudba, trajnostni razvoj, zavedanje, sodobna tehnologija, kulturna dediščina, jantarjeva pot, Petoviona, Carnuntum
Objavljeno: 29.08.2012; Ogledov: 1628; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

6.
DOSTOPNI TURIZEM
Špela Žaberl, 2013, diplomsko delo

Opis: V prvem poglavju smo opredelili problem dela diplomskega seminarja. Opredeli smo namen, cilje in postavili osnovne trditve. Zapisali smo predpostavke in omejitve ter predstavili predvidene raziskovalne metode. V drugem poglavju smo predstavili pomen in opredelili pojme destinacijski management, dostopnost destinacije ter dostopno turistično ponudbo v destinaciji. Dotaknili smo se tudi zgodovine dostopnega turizma, vrst posebnih in specifičnih potreb po prilagojeni ponudbi ter organizacij, ki ozaveščanju o dostopnem turizmu. V tretjem poglavju smo predstavili občino Rogaška Slatina kot občino, prijazno invalidom, v povezavi s tradicijo zdraviliškega turizma. Analizirali ponudbo dostopnega turizma v Rogaški Slatini glede na rezultate izvedenega anketiranja. V tem delu smo navedli tudi ugotovitve iz naloge in izdelali priporočila za prihodnje delo. V četrtem poglavju so navedene sklepne ugotovitve.
Ključne besede: Destinacijski management, turistična destinacija, dostopnost, dostopni turizem, invalidnost, osebe s posebnimi potrebami, Rogaška Slatina, »Kraj, prijazen invalidom«.
Objavljeno: 27.11.2013; Ogledov: 1803; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (737,55 KB)

7.
VPLIV POVEZANOSTI PONUDNIKOV DESTINACIJE NA USPEH V NJEJ DELUJOČE TURISTIČNE KMETIJE
Barbara Visočnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu smo zapisali, kakšna je vloga destinacijskega managementa za turistično kmetijo delujočo v destinaciji. Pri čemer smo si zastavili cilje in dve osnovni trditvi, ki smo ju skozi diplomsko delo poskušali potrditi oziroma ovreči. Teoretični del diplomske naloge se nanaša na destinacijski management, delovanje regionalne in lokalne turistične organizacije ter segmentiranje. Destinacijski management se ukvarja z načrtovanjem, oblikovanjem ponudbe, segmentiranjem in zastopanjem interesov destinacije. Določili smo tudi pomembnost segmentiranja in ugotovili, da lahko segmentiranje bistveno izboljša kakovost ponudbe in uspešnost njene promocije. Za potrditev oziroma zavrnitev izbranih trditev smo izvedli primerjalno presojo med dvema turističnima kmetijama iz Slovenije in Avstrije. Prav tako smo izvedli tudi intervju z obema nosilkama turistične dejavnosti na kmetiji, ki smo ga v tretjem poglavju tudi analizirali. V sklepu predstavljamo ugotovitve, do katerih smo prišli pri pisanju tega dela ter priporočila, ki smo jih izdelali za izbrano turistično kmetijo v Sloveniji.
Ključne besede: Turistična kmetija, destinacijski management, segmentiranje, lokalna turistična organizacija, povezovanje turističnih ponudnikov.
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 417; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (964,62 KB)

8.
Izzivi in trendi v destinacijskem managementu
Željka Balja, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno v dva smiselna sklopa, prvi je teoretični drugi pa raziskovalni. V prvem delu smo opisali osnove destinacijskega managementa in družinskega turizma, analizirali stanje, razvojna načela in operativne strategije hrvaškega turizma, ter podali kritičen pogled in predloge z vidika družinskega turizma in razvoja novih produktov, vezanih za družinski turizem. V nadaljevanju smo se lotili SWOT analize, s katero smo hoteli prikazati prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti družinskega turizma za področje Hrvaške. Ankete smo se lotili na način, da smo ista vprašanja postavljali staršem in otrokom ter na ta način skušali ugotoviti razlike v razmišljanju. Rezultate ankete smo analizirali in grafično prikazali. Na koncu diplomskega dela smo še podali smernice za razvoj družinskega turizma na Hrvaškem, na osnovi štirih stebrov trajnostnega razvoja, prioritet in ukrepov, ter prikazali hotel, namenjen družinam, kot primer dobre prakse nastanitve in dodatne ponudbe.
Ključne besede: družinski turizem, destinacijski management, trajnostni razvoj, turistična ponudba, turisti
Objavljeno: 25.09.2015; Ogledov: 1021; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

9.
KOLESARSKI TURIZEM KOT DEJAVNIK RAZVOJA TURIZMA V SLOVENIJI
Miha Ivankovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Kolesarski turizem kot dejavnik turizma v destinaciji ima veliko možnosti za razvoj tako na področju infrastrukture, kot tudi na področju turistične ponudbe in nastanitvenih objektov primernih za kolesarje. Takšna oblika turizma še vedno pridobiva vse več privržencev vseh starostnih skupin, ki se odločajo za različne oblike kolesarjenja. Na področju turizma gre predvsem za krajše ali daljše kolesarske izlete po urejenih asfaltiranih poteh ali poteh v naravi, kolesarjenje po urejenih in za to namenjenih parkih, med turistično ponudbo pa lahko štejemo tudi različne prireditive in tekmovanja tako na lokalni, regionalni in državni ravni. V diplomski nalogi bomo predstavili osnove destinacijskega managementa, definirali pojma kolesarski turizem in turistična destinacija. Prav tako bomo opisali različne vrste kolesarjenja, predstavili kolesarsko infrastrukturo in kolesarske poti. Namen diplomske naloge je pripraviti predlog tematske krožne kolesarske poti na območju občin Celje, Vojnik, Dobrna, Žalec in Laško, ter izdelati priporočilo kako ta regionalni kolesarski produkt povezati z obstoječo kolesarsko-turistično ponudbo Slovenije. V empiričnem delu bomo predstavili tematsko krožno kolesarsko pot in kraje skozi katere poteka trasa kolesarske poti. Našteli bomo tudi glavne znamenitosti posameznih krajev ter vključili subjektivno mnenje o stanju kolesarske infrastrukture v občinah. Pri SWOT analizi se bomo dotaknili prednosti in priložnosti kolesarske poti med občinami in hkrati slabosti ter nevarnosti, ki spremljajo razvoj tega proizvoda. Del empiričnega dela predstavlja analiza ankete, s katero smo želeli pridobiti informacije, ki so pri izbiri kolesarskih poti posameznikom pomembne. Pridobljene informacije in podane predloge bomo upoštevali pri realiziranju krožne tematske kolesarske poti. Sklepni del bo predstavljal sintezo teoretičnega dela in ugotovitev analize anketnih vprašalnikov. Prav tako bo zajemal predloge za izboljšanje obstoječe kolesarske infrastrukture in možnosti trženja ter promocije krožne tematske kolesarske poti.
Ključne besede: destinacijski management, kolesarski turizem, kolesarska infrastruktura, vrste kolesarjenja, krožna tematska kolesarska pot
Objavljeno: 04.11.2016; Ogledov: 478; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

10.
Brendiranje turistične destinacije - Posavje
Marko Ogorelc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je smiselno razdeljeno v dva sklopa, prvi del je teoretični, drugi pa raziskovalni. V prvem delu smo opisovali osnove turističnih znamk in destinacijskega brendinga. Opisali smo tudi organizacijski sistem delovanja turistične destinacije v sklopu turistične znamke oz. brenda. V sklopu smo podali tudi svoje kritično mnenje in predloge, glede na izbrano temo. V nadaljevanju smo z vidika brendiranja kvalitativno in kvantitativno ocenili stanje slovenskega turizma. V zadnjem delu pa smo izvedli raziskavo, tako med zainteresirano javnostjo kot tudi turističnimi deležniki na izbrani destinaciji. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anket in polstrukturiranih intervjujev. Rezultate raziskave smo analizirali in grafično predstavili. Na koncu diplomskega dela pa smo podali še smernice, ki bi jih izbrana destinacija morala upoštevati, ko bi se lotili projekta ustvarjanja turistične znamke.
Ključne besede: destinacijski management, turistična znamka, destinacijski brending, turistična destinacija, brendiranje
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 879; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici