Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Znamke turističnih destinacij so v preteklih letih sprožile veliko zanimanja v znanstvenih in strokovnih krogih. Razlog se skriva v dejstvu, da destinacija postaja konkurenčna entiteta, ki se nahaja v globalni tekmi za privabljanje in ohranjanje turistov, pri čemer znamčenje postaja vse pomembnejše orodje razlikovanja od konkurenčnih destinacij. Močna znamka države kot turistične destinacije predstavlja dodatno in pogosto še močnejšo tržno in promocijsko orodje kot same funkcionalne lastnosti države, saj daje državi emocionalo komponento. Magistrska naloga proučuje zunanji vidik znamke destinacije, poimenovan kot koncept premoženja znamke destinacije, ki zajema njeno ovrednotenje z vidika zaznav odjemalcev – turistov. Z analizo smo želeli pridobiti odgovor na vprašanje »Kako Slovenijo kot turistično destinacijo zaznavajo potencialni turisti iz Italije in Avstrije?« Ustreznost merjenja premoženja znamke še vedno predstavlja raziskovalni izziv, kajti v literaturi ni zaslediti enotnega merilnega instumenta. V pričujočem delu smo največkrat uporabljen štiridimenzionalni model za merjenje premoženja znamke, ki poleg elementa podobe kot osnovnega dejavnika v procesu izbire turistove destinacije, vključuje še ovrednotenje zavedanja destinacije, zaznane kakovosti ter zvestobe destinaciji, nadgradili z vključitvijo zaznane vrednosti kot dodatnega petega elementa za celovito merjenje premoženja znamke. Znotraj postavljenega konceptualnega modela smo dokazali pozitivno povezanost med posameznimi elementi in opravičili smiselnost nadaljnjega testiranja merskega modela. Rezultati empirične raziskave nakazujejo, da je ovrednoteno premoženje znamke Slovenije kot turistične destinacije višje z vidika zaznav italijanskih turistov kakor z vidika zaznav avstrijskih turistov. Italijanski turisti so ovrednotili Slovenijo kot turistično destinacijo bolje pri vseh petih analiziranih elementih, od katerih smo pri treh izmed elementov, podobi, zaznani vrednosti in zvestobi, dokazali tudi statistično značilne razlike v zaznavanju med italijansko in avstrijsko skupino turistov. Po ugotovitvah iz raziskave je pri proučevanih tujih turistih še vedno prisotno relativno nizko zavedanje Slovenije kot turistične destinacije.
Ključne besede: znamka, destinacijska znamka, premoženje znamke turistične destinacije, Slovenija kot turistična destinacija, italijanski turisti, avstrijski turisti.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1316; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,41 MB)