| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv destinacijske znamke na prepoznavnost turistične destinacije
Matias Osojnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo vpliv destinacijske znamke na prepoznavnost turistične destinacije. Da bi lahko razumeli vsebino pojma destinacijska znamka in turistična destinacija, v teoretičnem delu predstavimo teorijo o turističnih destinacijah, njihovih značilnostih in strateški vidik trženja destinacije. Opredelimo tudi vsebino destinacijske znamke in navedemo nekaj primerov slovenskih in mednarodnih destinacijskih znamk. V zadnjem poglavju teoretičnega dela predstavimo načine oglaševanja destinacijskih znamk in analiziramo nekaj primerov vplivov destinacijskih znamk na prepoznavnost turistične destinacije s pomočjo družbenih omrežij. V empiričnem delu sledi analiza destinacijskih znamk, ki smo jo pripravili s pomočjo anketiranja in intervjuja z go. mag. Livijo Kovač Kostantinovič iz Slovenske turistične organizacije. Intervju je poglobil razumevanje slovenske destinacijske znamke »I feel Slovenia«, kar nam je pomagalo pri primerjavi slovenske destinacijske znamke z znamko Nove Zelandije. Z anketo smo pridobili podatke o prepoznavnosti destinacijskih znamk in ugotovili, kateri kanali oglaševanja se najpogosteje uporabljajo pri izbiri turistične destinacije. Analizirali smo tudi pozicioniranje občine Hoče-Slivnica, naredili SWOT analizo za področje razvoja turizma omenjene občine in pripravili konkreten predlog za uvedbo destinacijske znamke »Hočem doživeti Hoče«, pri čemer smo navedli načine trženja s pomočjo socialnih omrežij in primere potencialnih turističnih produktov, ki bi jih lahko uvedli v Hočah.
Ključne besede: turizem, destinacijska znamka, turistična destinacija, oglaševanje, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 631; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

2.
Merjenje premoženja znamke Slovenije kot turistične destinacije z vidika zaznav italijanskih in avstrijskih turistov
Klavdija Kocjančič, 2016, magistrsko delo

Opis: Znamke turističnih destinacij so v preteklih letih sprožile veliko zanimanja v znanstvenih in strokovnih krogih. Razlog se skriva v dejstvu, da destinacija postaja konkurenčna entiteta, ki se nahaja v globalni tekmi za privabljanje in ohranjanje turistov, pri čemer znamčenje postaja vse pomembnejše orodje razlikovanja od konkurenčnih destinacij. Močna znamka države kot turistične destinacije predstavlja dodatno in pogosto še močnejšo tržno in promocijsko orodje kot same funkcionalne lastnosti države, saj daje državi emocionalo komponento. Magistrska naloga proučuje zunanji vidik znamke destinacije, poimenovan kot koncept premoženja znamke destinacije, ki zajema njeno ovrednotenje z vidika zaznav odjemalcev – turistov. Z analizo smo želeli pridobiti odgovor na vprašanje »Kako Slovenijo kot turistično destinacijo zaznavajo potencialni turisti iz Italije in Avstrije?« Ustreznost merjenja premoženja znamke še vedno predstavlja raziskovalni izziv, kajti v literaturi ni zaslediti enotnega merilnega instumenta. V pričujočem delu smo največkrat uporabljen štiridimenzionalni model za merjenje premoženja znamke, ki poleg elementa podobe kot osnovnega dejavnika v procesu izbire turistove destinacije, vključuje še ovrednotenje zavedanja destinacije, zaznane kakovosti ter zvestobe destinaciji, nadgradili z vključitvijo zaznane vrednosti kot dodatnega petega elementa za celovito merjenje premoženja znamke. Znotraj postavljenega konceptualnega modela smo dokazali pozitivno povezanost med posameznimi elementi in opravičili smiselnost nadaljnjega testiranja merskega modela. Rezultati empirične raziskave nakazujejo, da je ovrednoteno premoženje znamke Slovenije kot turistične destinacije višje z vidika zaznav italijanskih turistov kakor z vidika zaznav avstrijskih turistov. Italijanski turisti so ovrednotili Slovenijo kot turistično destinacijo bolje pri vseh petih analiziranih elementih, od katerih smo pri treh izmed elementov, podobi, zaznani vrednosti in zvestobi, dokazali tudi statistično značilne razlike v zaznavanju med italijansko in avstrijsko skupino turistov. Po ugotovitvah iz raziskave je pri proučevanih tujih turistih še vedno prisotno relativno nizko zavedanje Slovenije kot turistične destinacije.
Ključne besede: znamka, destinacijska znamka, premoženje znamke turistične destinacije, Slovenija kot turistična destinacija, italijanski turisti, avstrijski turisti.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1177; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici