1. Vplivnostni marketing in oblikovanje podobe turistične destinacije s TikTok plesnimi videoposnetki : magistrsko deloAnđela Babić, 2025, magistrsko delo Opis: Delo podaja pregled povezav med vplivnostnim marketingom, podobo turističnih destinacij ter TikTok plesnimi videoposnetki. Temeljni raziskovalni problem predstavlja vprašanje, kako so v plesnih TikTok videoposnetkih predstavljene podobe turističnih destinacij in kako jih uporabniki TikToka dojemajo. TikTok plesne videoposnetke obravnavamo kot marketinško orodje za grajenje pozitivne podobe turistične destinacije. Rezultati koristijo strokovnjakom za marketing ter oddelkom, zadolženim za strateški razvoj turističnih destinacij. Rezultati kvantitativne analize 143 TikTok plesnih videoposnetkov mikro, makro in mega vplivnežev pokažejo prepletanje prikazovanja turističnih znamenitosti, glasbe in plesa. Analiza odzivov uporabnikov TikToka s pomočjo dveh fokusnih skupin in uporabo metode video elicitacije pokaže, dale preplet vseh treh elementov omogoča prepoznavnost turističnih destinacij, kar se kaže kot najboljša strategija za ustvarjanje TikTok plesnih videoposnetkov, namenjenih sooblikovanju pozitivne podobe turistične destinacije.
Ključne besede: vplivnostni marketing, podoba turistične destinacije, ples, TikTok, videoposnetki
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (2,11 MB) |
2. Vizualna komunikacija na Instagramu : primer Slovenske turistične organizacije in izbranih slovenskih destinacijLuka Stanić, 2024, magistrsko delo Opis: Instagram je postal eno glavnih promocijskih orodij. Destinacija se mora zavedati trendov in promocijskih vsebin, ki so predstavljene na Instagramu, da lahko konkurira na visoko konkurenčnem trgu. Za uspešno promocijo destinacije je treba razumeti, kako destinacijo promovirati, in kar je še bolj pomembno, vedeti, katere vsebine promovirati. Vsebina promocije mora temeljiti na preferencah uporabnikov, torej občinstva. Da bi ugotovili, kaj promovirati, še več, kakšne so preference občinstva, smo naredili tematsko analizo Instagram objav STO in izbranih slovenskih destinacij ter izvedli kvantitativno raziskavo, katere namen je bil pridobiti preference anketirancev glede določenih pojavov. Prišli smo do spoznanja, da se na Instagramu najbolj promovirajo naravni elementi, da sta na fotografijah najbolj zastopani naravni barvi modra in zelena ter da so predmeti na fotografijah največkrat povezani z naravo. Ugotovili smo tudi, da anketiranci dajejo prednost naravni dediščini pred kulturno dediščino, imajo višjo stopnjo naklonjenosti fotografijam s prevladujočimi naravnimi barvami (modro in zeleno) kot fotografijam z drugimi prevladujočimi barvami, dajejo prednost fotografijam iz uradnih virov v primerjavi s fotografijami iz neuradnih virov (UGC) in da imajo raje fotografije pokrajin, kjer ni ljudi. Na podlagi ugotovitev smo izdelali model za uspešno objavo fotografij na Instagramu, ki služi kot vodilo destinacijam in turističnim deležnikom.
Ključne besede: vizualno komuniciranje, identiteta destinacije, turizem, družbeni mediji, odnosi z javnostmi.
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (12,18 MB) |
3. Gadecomp model: model konkurenčnosti gastronomske destinacijeNuša Basle, 2024, doktorska disertacija Opis: Konkurenca med restavracijami in destinacijami se povečuje skupaj s hitro spreminjajočimi se preferencami potrošnikov.
Hrana ni več zgolj sredstvo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb; že dolgo časa nazaj je postala glavna motivacija za potovanje. Turiste, katerih sila potega na destinacijo je gastronomija, imenujemo gastronomski turisti ali s tujko foodie-ji. Čeprav je primarna funkcija restavracij zagotavljanje visokokakovostne gastronomske ponudbe, samo vidik kakovosti ne zadostuje; zahtevni sodobni gostje nenehno iščejo inovativnost, kreativnost in pristnost, kar zagotavlja edinstveno kulinarično izkušnjo. Restavracije morajo zato nenehno uvajati novosti in biti kreativne, da pritegnejo pozornost gostov in tako pridobijo konkurenčno prednost. Poskrbeti morajo za ustrezen ambient (fizični izgled) restavracije, kakor tudi za nesnovne elemente, kot so zagotavljanje visokokakovostne strežbe, prijetnega vzdušja z razsvetljavo in glasbo, ali z organiziranjem posebnih dogodkov in razvedrila. Ker se je v zadnjem času povečala tudi okoljska ozaveščenost potrošnikov, je le-ta prisilila ponudnike gastronomije, da se prilagodijo trajnostnim vzorcem delovanja. Vse omenjene značilnosti so restavracijske kompetence, ki ustvarjajo zaznano kakovost ponudbe in iz nje izvirajočo zaznano vrednost; vse zgoraj navedene kompetence vplivajo tako na konkurenčnost restavracij kot gastronomskih destinacij.
V teoretičnem delu te doktorske disertacije smo opredelili koncept konkurenčnosti destinacije in njene modele, koncept kakovosti storitev in njene modele in koncept destinacijskih kompetenc. Sledila je opredelitev gastronomskega turizma kot kreativnega dela kulturnega turizma. V nadaljevanju se teoretična raziskava osredotoča na motivacijo gastronomskih turistov, njihovo tiplogijo in ključne značilnosti. Govorimo tudi o imidžu gastronomske destinacije skupaj s prihodnjimi trendi, tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe.
Pri razvoju modela smo se najprej osredotočili na restavracijsko (podjetniško) raven, ki je povezana z različnimi kompetencami, in sicer s kakovostjo, inovativnostjo, kreativnostjo, trajnostjo in lokalnimi značilnostmi. Predpostavili smo, če ponudniki gastronomije (t. j. restavracije) razvijejo kompetence, bodo gostje restavracij zaznali višjo kakovost storitev, s tem pa tudi višjo zaznano vrednost teh restavracij in tako izboljšali svojo konkurenčnost, kakor tudi konkurenčnost celotne destinacije.
Kar zadeva destinacije, samo prizadevanja restavracij kot ponudnikov gastronomije, ki se nahajajo v destinaciji, niso dovolj. Poleg gastronomske ponudbe morajo destinacije zagotavljati pestro, a hkrati celostno ponudbo, ki bo zadovoljila potrebe turističnega trga kot celote. To vključuje učinkovito upravljanje destinacije, infrastrukturo, nastanitve, prostočasne dejavnosti znotraj destinacije itd. Gostom, ki prihajajo v destinacijo, je namreč vseeno, kdo so lastniki edinstvenih objektov – želijo le dobiti celostno ponudbo in preživeti odlične počitnice. Da bi destinacijam poiskali način, kako delovati kot enoten (meta) ponudnik, smo kompetence in znanje prenesli z ravni restavracije na raven destinacije. Pri tem smo celotno destinacijo obravnavali kot virtualno podjetje, kar je bilo v skladu z našo trditvijo, da mora destinacija delovati holistično in kot celota. Če je gastronomija osrednji vir destinacije in glavni motiv za obisk destinacije, lahko takšno destinacijo imenujemo gastronomska destinacija in mora, seveda, odražati kompetence gastronomske destinacije: kakovost, inovativnost, kreativnost, trajnostnost in lokalne značilnosti. Tako smo razvili teoretični model GADECOMP (GAstronomic DEstination COMPetitiveness, konkurenčnost gastronomske destinacije) za merjenje konkurenčnosti izbranih gastronomskih destinacij.
Ključne besede: gastronomski turizem, gastronomija višjega ranga, kompetence (gastronomske) destinacije, konkurenčnost (gastronomske) destinacije, GADECOMP model.
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (14,58 MB) |
4. Raziskovanje všečnosti pokrajine : eksperimentalna primerjava Avatarja, Kitajske in HavajevKaja Šetinc, 2024, magistrsko delo Opis: Ali so turistom fiktivno pretirane pokrajine bolj všeč kot realistične? Magistrska naloga raziskuje všečnost realističnih in fiktivnih predstavitev pokrajin z uporabo eksperimentalne primerjave med slikami dejanskih destinacij na Kitajskem in Havajih ter prizori iz filma »Avatar: Pot vode«. Teorija tekočnosti obdelave zagovarja, da lahko fiktivne, tj. pretirane in izmišljene pokrajine bolj privlačijo turiste zaradi nenavadnosti in edinstvenosti, v nasprotju z realističnimi pokrajinami na Zemlji. Tako smo na podlagi tega zastavili hipoteze in izvedli raziskavo s 400 anketiranci. Njihova naloga je bila oceniti privlačnost prikazanih pokrajin. Pričakovano je bilo, da bodo fiktivne pokrajine zaradi pretiravanja resničnih, že obstoječih pokrajin, bolj privlačne, a so rezultati pokazali ravno nasprotno. Čeprav so fiktivne destinacije všečne, je bilo ugotovljeno, da so udeleženci raje izbrali realistične predstavitve pokrajin, ki so sprožile večjo željo po obisku in so se z njimi udeleženci bolj poistovetili z aktualno in idealno samopodobo v navezavi s podobo destinacije. Povezava rezultatov nakazuje na močno povezanost Slovencev z naravo, saj so izbrali pristne in realistične destinacije nad fiktivnimi. Poleg tega so bile realistične podobe pokrajin visoke kakovosti in opremljene z zeleno/modro barvno paleto, s čimer se predstavlja tudi Slovenija. Raziskava je korak bližje k razumevanju turistične promocije v Sloveniji, ki poudarja pomembnost resničnosti in skladnosti samopodobe.
Ključne besede: Všečnost pokrajine, realističnost vs. fiktivnost, turistična promocija, želja po obisku destinacije, samopodoba, Avatar: Pot vode
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,36 MB) |
5. Predstavljanje in znamčenje Prlekije skozi Grossmannov festival fantastičnega filma in vina : magistrsko deloMatija Režonja, 2024, magistrsko delo Opis: Nekateri turisti posebej načrtujejo potovanja za obisk filmskih festivalov, iščejo filmske izkušnje in priložnost za interakcijo s filmskimi ustvarjalci. Kulturni, filmski, vinski turizem, znamčenje destinacije in dogodki, kot je Grossmannov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, se prepletajo v ustvarjanju take turistične izkušnje. V nalogi smo raziskali, kako je mogoče kulturni, filmski in vinski turizem povezati za izboljšanje blagovne znamke destinacije. S kvalitativno in primerjalno analizo smo raziskovali vpliv Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina na krepitev turistične znamke Prlekija. Analizirali smo objave na Facebook in Instagram profilu Grossmannovega festivala ter pregledali spletne članke in objave o festivalu. Cilj analize je bil ugotoviti, v koliko objavah o Grossmannovem festivalu se omenja ali opisuje tudi Prlekija in njeni turistični atributi in kako se piše o Prlekiji v teh objavah. Od turističnih segmentov, prepoznanih ob Grossmannovem festivalu, je najbolj prepoznano vino, ki je že vključeno v festival in tudi v ime festivala. S svojim edinstvenim konceptom je festival postal prepoznaven na mednarodnem nivoju in privablja obiskovalce iz vsega sveta in s tem prispeva k promociji Prlekije kot turistične destinacije ter krepi njeno znamko na svetovnem zemljevidu.
Ključne besede: filmski festival, kulturni turizem, znamčenje destinacije, Grossmannov festival fantastičnega filma in vina
Objavljeno v DKUM: 18.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (6,07 MB) |
6. Privlačnost Združenih držav Amerike kot študijske destinacije za mednarodne študenteHana Sodin, 2024, diplomsko delo Opis: V zadnjih letih je ZDA postala ena izmed najbolj iskanih destinacij za študij, kar se odraža v naraščajočem številu mednarodnih študentov, ki se odločajo za izobraževanje v tej državi. Mednarodni študenti pogosto iščejo priložnosti za pridobitev znanja in veščin, ki jih lahko uporabijo v svoji karieri, kar ZDA zagotavljajo s široko paleto programov ter specializacij. Poleg tega so kulturne izkušnje, ki jih študenti pridobijo med študijem v ZDA, prav tako pomemben dejavnik, saj omogočajo spoznavanje različnih kultur in načinov življenja, kar obogati njihovo osebno ter profesionalno rast. Študij v ZDA lahko ponuja priložnost za pridobitev kakovostnega izobraževanja na svetovno priznanih univerzah, možnosti za štipendije, dostop do pripravništev in boljše možnosti za zaslužek. Te prednosti ZDA uvrščajo med najbolj privlačne študijske destinacije na svetu. Kljub temu pa se mednarodni študentje soočajo z nekaterimi izzivi, kot so visoki stroški študija, zapletene priseljenske politike in pomanjkanje ustrezne podpore s strani izobraževalnih institucij. Visoki stroški študija in življenjski stroški lahko predstavljajo oviro za mnoge, kar vodi do finančnega stresa ter skrbi. Poleg tega so lahko zapletene priseljenske politike in postopki pridobivanja vizumov zmedeni ter dolgotrajni, kar dodatno otežuje proces selitve in prilagajanja na novo okolje. Ugotovili smo tudi, da je jezikovna ovira pomemben dejavnik, ki vpliva na akademsko uspešnost in socialno integracijo mednarodnih študentov. Na podlagi analize smo oblikovali priporočila oblikovalcem politike za izboljšanje podpore mednarodnim študentom v ZDA. Izobraževalne institucije bi morale povečati dostopnost informacij o študijskih programih, štipendijah in drugih priložnostih, kar bi olajšalo odločanje o študiju v ZDA. Poleg tega bi bilo koristno razviti programe za izboljšanje jezikovnih veščin, ki bi študentom pomagali premagati jezikovne ovire in izboljšati njihovo akademsko uspešnost. Okrepitev socialne in čustvene podpore bi prav tako pripomogla k lažjemu prilagajanju na novo okolje. Z nadaljnjim izboljševanjem teh podpornih mehanizmov lahko ZDA še naprej ohranjajo svojo privlačnost kot študijska destinacija in omogočijo mednarodnim študentom, da kar najbolje izkoristijo svoje izobraževalne priložnosti.
Ključne besede: mednarodni študenti, študijske destinacije, Združene države Amerike, mobilnost študentov, visokošolsko izobraževanje, privlačnost študija.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 43
Celotno besedilo (603,66 KB) |
7. Koncept turistične destinacije in model razvojaMihaela Franjić, Elizabeta Strunjak, Luka Stanić, Fran Pokasić, 2021, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: turizem, študija izvedljivosti, turistična ponudba in povpraševanje, Artiče, marketing destinacije, Posavje
Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 308; Prenosov: 16
Celotno besedilo (17,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. |
10. |
