| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 58 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
51.
Potenciali podjetniškega mreženja med turističnimi ponudniki destinacije Mirnska dolina
Barbara Slak, 2019, magistrsko delo

Opis: Naslov magistrske naloge Potenciali podjetniškega mreženja med turističnimi ponudniki destinacije Mirnska dolina zajame vse pojme, ki jih v nalogi podrobneje obravnavamo: podjetništvo, mikro in majhna podjetja, mreženje in podjetniško mreženje, destinacija in destinacijski management, turistična ponudba ter zgodbarjenje v turizmu. Analizirali smo Mirnsko dolino in potenciale na destinaciji za razvoj mrežnega turizma. V zadnjem delu naloge smo raziskali trenutno stanje in pogled deležnikov na mreženje v javnem, civilnem in zasebnem sektorju na destinaciji Mirnska dolina. V magistrski nalogi smo si zastavili štiri cilje, katerim smo tudi sledili in jih dosegli. Prvi cilj je bil izvesti analizo stanja destinacije Mirnska dolina in pregledati obstoječe stanje ter Strateško akcijski načrt za vzpostavitev destinacije Mirnska dolina. Drugi cilj je bil predstaviti zgodbarjenje v turizmu na primeru dobre prakse Steirisches Vulkanland in narediti benchmarking analizo z Mirnsko dolino. Kot tretji cilj je bila opravljena analiza poznavanja in razumevanja mreženja med turističnimi ponudniki na destinaciji Mirnska dolina in ugotavljanje trenutnega stanja mreženja na destinaciji Mirnska dolina. Zadnji cilj pa je bil podati, na podlagi analize mreženja med turističnimi ponudniki, strateške usmeritve za oblikovanje mreženja na destinaciji in oblikovati model mreženja, primeren za destinacijo Mirnska dolina.
Ključne besede: mreženje, destinacija, podjetništvo, zgodbarjenje, turizem
Objavljeno: 11.04.2019; Ogledov: 263; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

52.
Analiza destinacije »Laško – sotočje dobrega« in povezovanja tamkajšnjih turističnih ponudnikov
Žiga Zdovc, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava turistično dejavnost v Sloveniji, predvsem na ravni lokalne turistične destinacije, ki je v našem primeru občina Laško. V procesu analiziranja destinacije »Laško – sotočje dobrega« smo se osredotočili na turistične ponudnike in specifiko destinacijskega povezovanja in sodelovanja. Rezultati so pokazali, kako pomemben je dejavnik turizma za občino Laško, predvsem glede nadaljnjega razvoja (prisotnost potencialov) ter pozicioniranja na trgu kot trajnostne (zelene) destinacije, ki privablja kvalitetne goste (gostje, ki podpirajo trajnostne oblike turizma, ne obremenjujejo lokalnega okolja, zahtevajo avtentično storitev itd.). V sklopu terenske raziskave smo ugotovili, da je povezovanje med ponudniki in ustvarjalci lokalne politike (občino) oz. destinacijsko organizacijo (STIK) v povprečju slabo. Skoraj polovica ponudnikov meni, da je STIK slab poslovni partner, sploh do manjših ponudnikov. Na drugi strani pa je povezovanje in sodelovanje med ponudnikov dobro, a obstaja še veliko potenciala za razvoj. Sklepamo, da je turizem prihodnost občine Laško, saj ima vse potenciale in možnosti za razvoj ponudbe, ki jih določajo sodobni trendi turistične dejavnosti. Destinacijsko povezovanje predstavlja v sedanjosti še priložnost, ob nepravilnem in ne turističnem delovanju deležnikov destinacije (občina, ponudniki, lokalne skupnosti itd.) pa bo postalo slabost ali celo nevarnost.
Ključne besede: Turizem, občina Laško, destinacija, turistični ponudniki, povezovanje.
Objavljeno: 16.05.2019; Ogledov: 226; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (822,48 KB)

53.
Odgovorno in trajnostno upravljanje vinorodne dežele Posavje kot turistične destinacije
Franci Mežič, 2019, magistrsko delo

Opis: Vinorodna dežela Posavje je raznovrstna v reliefnem pogledu, pestra po geološki sestavi in bogata v raznolikosti vinske ponudbe. Vinorodna dežela Posavje ima bogato naravno in kulturno dediščino, ki v povezavi z dediščino gastronomije predstavlja svojo prepoznavnost na turističnem trgu. V sklopu magistrske naloge smo obravnavali vinorodno deželo Posavje kot turistično destinacijo z razvojnim potencialom v smeri odgovornega in trajnostnega upravljanja destinacije. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali nekatere pojme, ki so potrebni za razumevanje in opredelitev vsebine našega dela. Navedli smo dva primera dobrih praks delovanja vinsko-kulinaričnega turizma v vinorodni deželi Primorska in v Furlaniji-Julijski krajini v Italiji. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali gostinsko-turistični sektor in vinski sektor z vidika načinov trženja lokalnih vin in kulinarike ter z vidika sodelovanja, povezovanja, upravljanja in načrtovanja vseh deležnikov v vinsko-kulinaričnem turizmu na destinaciji. Ugotovili smo, da je med deležniki v turizmu zaznati velik potencial za usklajen trajnostno odgovoren razvoj in za povezovanje različnih elementov v verigi storitev. Na podlagi pregledane literature, analize stanja in opravljene raziskave smo predvideli vizijo razvoja v smeri vinsko-kulinarične destinacije in določili štiri prioritete, ki predstavljajo odgovorni, trajnostni in inovativni razvojni potencial vinorodne dežele Posavje kot turistične destinacije.
Ključne besede: Vinorodna dežela Posavje, turistična destinacija, odgovorno in trajnostno upravljanje, vinsko-kulinarični turizem, razvojni potencial
Objavljeno: 22.08.2019; Ogledov: 222; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

54.
Grozd kot organizacijski model za razvoj turizma v lokalni skupnosti
Iztok Debevc, 2019, magistrsko delo

Opis: Grozd je sodobna organizacijska oblika medsebojnega povezovanja in deluje na različnih geografskih območjih. V osnovi gre za gospodarsko omrežje, v katero se združujejo podjetja, institucije, druge oblike organizacij in posamezniki, ki želijo prek medsebojnega povezovanja in sodelovanja uresničiti svoje in skupne cilje grozda. Deležniki se združujejo v grozde z dolgoročnimi nameni. Ker vsak izmed njih prispeva znanje in izkušnje s svojega področja, imajo tako vsi večje možnosti za razvoj in napredek ter so tako bolj konkurenčni na lokalnem in globalnem trgu. V lokalni skupnosti Kranjska Gora je prišlo do interesnega združevanja nekaterih deležnikov, ki delujejo na področjih digitalnega marketinga, informacijsko-telekomunikacijske tehnologije, visoko tehnološke infrastrukture, turističnih storitev ter raziskovalne dejavnosti in izobraževanja. Ti želijo z digitalizacijo preoblikovati obstoječi turizem na območju lokalne skupnosti Kranjska Gora. Deležniki so v začetni fazi medsebojnega sodelovanja, zato nimajo vzpostavljene organizacijske oblike, na podlagi katere bi se lahko združevali. Naš namen je bil zato, da v okviru magistrskega dela oblikujemo organizacijski model grozda za razvoj turizma v lokalni skupnosti. Organizacijski model grozda za razvoj turizma v lokalni skupnosti Kranjska smo oblikovali s pomočjo teoretičnih in empiričnih spoznanj. V empiričnem delu smo naredili posnetek in analizo obstoječega stanja organiziranosti deležnikov v turizmu v lokalni skupnosti Kranjska Gora, primerjalno analizo turističnih grozdov iz tujine in oblikovali predlog organizacijskega modela turističnega grozda za lokalno skupnost Kranjska Gora. Organizacijski model grozda oblikujemo po fazah, v okviru katerih je treba določiti vizijo, poslanstvo, cilje, strategijo, organizacijsko obliko in strukturo ter način financiranja. Ugotovili smo, da je najprimernejša organizacijska oblika registriranosti gospodarsko interesno združenje, organizacijsko strukturo pa naj sestavljajo skupščina, nadzorni odbor, upravni odbor in pisarna grozda. Za financiranje grozda je najprimernejša uporaba zasebnih in javnih finančnih sredstev iz različnih virov (članarine, donacije, sponzorstva, prihodki od tržnih in drugih dejavnosti, lokalna, državna in evropska javna sredstva). Zaradi dinamičnega okolja, v katerem deluje grozd, in razvoja dejavnosti je treba preverjati in posledično prilagajati tudi organizacijsko strukturo, za kar je primeren model 7S.
Ključne besede: organizacijski model, grozd, turistična destinacija, lokalna skupnost Kranjska Gora
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 169; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

55.
Izzivi trajnostnega razvoja turizma v savinjski statistični regiji
Vid Tratnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom smo skušali ugotoviti zadovoljstvo turističnih ponudnikov z obstoječim delovanjem trajnostne turistične ponudbe v savinjski statistični regiji. Za pridobitev podatkov smo izvedli anketiranje ponudnikov v izbranih občinah v regiji. Cilji naloge so bili opisati trenutno stanje trajnostnega razvoja, analizirati obstoječe ponudbe in oceniti, kateri ukrepi so bili smiselni za implementacijo trajnostne turistične ponudbe v regiji. V raziskavi je bilo treba dokazati smiselnost večje vključitve aktivne ponudbe pri turističnih ponudnikih. Smiselnost je bila dokazana na osnovi pozitivnih odzivov anketirancev v raziskavi o potrebi po takšni ponudbi. Proces raziskave je bil zanesljiv, saj je bil sprva izveden pregled ponudnikov, ki promovirajo trajnostni turizem ali imajo različne oblike trajnostnega turizma vključene v svojo ponudbo. Na podlagi analize rezultatov raziskave je bil osnovan kratkoročni načrt za implementacijo turističnega produkta. Predpostavljamo, da bodo rezultati raziskovanja služili predvsem upravljavcem turistične destinacije pri pripravi trajnostnih turističnih produktov v destinaciji. Na podlagi ugotovitev se bodo torej upravljavci lažje in verodostojneje odločali o snovanju turističnih produktov, ki bi jih nameravali tržiti v okviru predmetne destinacije.
Ključne besede: turistični deležniki, turistična destinacija, Savinjska statistična regija, trajnostni turizem, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 17.10.2019; Ogledov: 52; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

56.
Primerjava zadovoljstva gostov s turistično storitvijo znotraj turistične destinacije
Blaž Meglič, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene definicije na temo zadovoljstva odjemalcev in storitev, kjer se posebej opredeli tudi turistične storitve in posebnosti, povezane z njimi. V praktičnem delu naloge smo se lotili analize o zadovoljstvu s turistično storitvijo Term Zreče in smučišča Rogla. Ugotovili smo, da je bilo največ gostov takšnih, ki so v preteklosti koristili storitve tako v Termah Zreče kot tudi na smučišču Rogla. Gostje zaznavajo visoko kakovost tako v Termah kot tudi na smučišču, prav tako pa so z bližnjo okolico in samo izkušnjo obiska zadovoljni. Kljub temu pa lahko še vedno najdemo nekaj elementov, ki jih je potrebno izboljšati ali spremeniti, da bi s tem lahko še uspešeje zadovoljevali želje in potrebe gostov. Ker se konkurenca v turističnih storitvah znatno povečuje, je smiselno merjenje zadovoljstva gostov, prav tako je potrebno prisluhniti njihovim željam in trenutne goste obdržati, hkrati pa poizkušati pridobiti tudi nove. Turistična destinacija Rogla-Zreče je turistično zelo privlačna, z novostmi tako v Zrečah kot tudi na Rogli pa skrbi, da poleg kakovostnih storitev nudijo še nove atrakcije, s katerimi odpirajo nove možnosti za stare in tudi nove goste.
Ključne besede: zadovoljstvo, primerjava zadovoljstva, kakovost, turizem, turistične storitve, turistična destinacija Rogla-Zreče
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 12; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

57.
Povezovanje dobropočutne ponudbe destinacije maribor - pohorje s programi botaničnega vrta univerze v mariboru
Urška Bezjak, 2019, diplomsko delo

Opis: Zdravje je pomembna vrednota vsakega človeka, vendar o njem običajno razmišljamo šele takrat, ko zbolimo. Da bi to preprečili, moramo za dobro počutje poskrbeti prej, oziroma preventivno. Vsak dan lahko svoje počutje izboljšamo s pravilno prehrano, telesno aktivnostjo, sprostitvijo in obvladovanjem stresa. Zavedati se moramo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje zdravje. Danes lahko počutje izboljšamo tudi z dobropočutno ponudbo, ki jo lahko pogosto najdemo v zasebnih centrih, zdraviliščih in hotelih. V diplomski nalogi opišemo wellness ponudbo hotelov, ki se nahajajo v destinaciji Maribor-Pohorje in predstavimo predloge, kako to ponudbo povezati z botaničnega vrta univerze v Mariboru, ki s svojo zasnovo in naravo lahko izboljša počutje obiskovalca. V diplomski nalogi raziskujemo osnovne pojme, povezane z zdravjem in dobrim počutjem. Predstavimo ponudbo botaničnega vrta univerze v mariboru in drugih botaničnih vrtov. Ugotovitve povzemamo v sklepnem delu, prav tako v sklepu preverimo osnovne trditve, ki smo jih zapisali uvodoma.
Ključne besede: dobropočutje, dobropočutna ponudba, zdravje, destinacija Maribor-Pohorje, Botanični vrt Univerze v Mariboru
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 136; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (931,67 KB)

58.
Merjenje stopnje trajnosti v turističnih destinacijah Republike Slovenije
Marko Ogorelc, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je smiselno razdeljeno v dva sklopa, prvi del je teoretični, drugi pa raziskovalni. V magistskem delu smo se ukvarjali z zelo aktualnim vprašanjem, ki danes praktično obsega celotno svetovno gospodarstvo, katerega del je tudi turistična industrija. V prvem delu smo opisovali osnove trajnostnega in odgovornega razvoja in indikatorjev trajnosti. Opisali smo tudi organizacijski sistem delovanja izbrane turistične destinacije – Slovenska obala. V raziskovalnem delu pa nas je zanimalo v kolikšni meri je turizem v praksi res trajnosten in odgovoren znotraj izbrane destinacije, tako da smo v zadnjem delu izvedli raziskavo, na podlagi statističnih podatkov v izbrani destinaciji. Raziskavo smo izvedli s pomočjo mednarodno priznanih ETIS indikatorjev trajnosti. Rezultate raziskave smo analizirali in grafično predstavili. Rezultate raziskave smo potem primerjali še z rezultati raziskave, ki so jo izvedli kolegi iz Inštituta za turizem v Zagrebu, v različnih destinacijah na Hrvaški obali. V tem sklopu smo podali tudi svoje kritično mnenje, komentarje in predloge, glede na izbrano temo.
Ključne besede: trajnostni razvoj, odgovorni razvoj, ETIS indikatorji, preliminarna raziskava, turistična destinacija
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 74; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici