Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Prvi del diplomskega dela je osredotočen na teorijo s področja znamčenja destinacij, ki temelji predvsem na konceptu premoženja blagovne znamke oz. zunanjem pogledu obiskovalcev na destinacijsko znamko, ki se mora v večji meri skladati z notranjim pogledom, ki ga ustvarijo skrbniki znamke, če želijo, da znamka destinacije postane močna, prepoznavna in unikatna. Slovenija je majhna, povrh vsega pa je zaradi svoje geografske lege v večji meri tranzitna država. Ta problema sta karakteristična tudi za Maribor, mesto, ki se med že izoblikovanimi turističnimi destinacijami še mora dokazovati v smislu konkurenčnosti, privabljanja novih gostov, širjenja njegove prepoznavnosti. Na takšni točki se je mesto postavilo v vlogo podjetja z željo po implementiranju enega izmed marketinških konceptov, ki bi mu omogočil prehod s tranzitnega mesta do destinacije vredne obiska. Rešitev so uvideli in tudi vzpostavili v obliki znamke destinacije. Znamka je ambasador njegovega celovitega skupka ponudbe, ki ni le kakovosten, temveč tudi butičen in trajnostno naravnan, da pričara doživetje za vsakogar, ga poskuša prepričati in s tem prav tako dvigniti prepoznavnost destinacije. Znamka destinacije Maribor je tudi tema empiričnega dela diplome. Želeli smo namreč ugotoviti, kako si znamko destinacije Maribor skozi elemente koncepta premoženja blagovne znamke (zavedanje, podoba, zaznana kakovost ter zvestoba) v svojih očeh predstavlja ciljna skupina raziskave, utemeljena na vzorcu 100 študentk in študentov mariborskih fakultet. Njihove odgovore smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, pridobljeni rezultati pa nakazujejo, da se množično ne zavedajo znamke destinacije Maribor. Destinacija jih v večji meri asociira na Staro trto in Pohorje, na kakovostno izkušnjo v destinaciji pa vplivajo predvsem trije dejavniki v smislu zagotovitve varnosti, vse potrebne infrastrukture ter ugodnega razmerja med ceno in kakovostjo storitev. Destinacijo bi interesentom pozitivno opisali, a je sami kot morebitni turisti v prihodnosti ne bi imeli na seznamu želja lokacij, vrednih obiska. Večina se o želeni destinaciji informira na podlagi pregleda povratnih informacij nekdanjih obiskovalcev, kar jih tudi pritegne v destinacijo in ima za posledico, da ji postajajo naklonjeni oz. s časom tudi zvesti.
Ključne besede: turistična destinacija, Maribor, premoženje blagovne znamke, zunanji pogled na blagovno znamko, vrednost znamke
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 43
Celotno besedilo (5,18 MB)

Opis: Potovanja v vseh oblikah prispevajo k vsem vidikom človekovega zdravja, vključno s fizičnimi, duševnimi in socialnimi koristmi za dobro počutje posameznika. Velneški turizem zajema potovanja z namenom ohranjanja ali izboljšanja dobrega počutja, medtem ko je zdravstveni turizem širši izraz za potovanja, osredotočena na zdravljenje in uporabo zdravstvenih storitev. Čeprav se ti vrsti turizma razlikujeta po vrsti storitev, ki jih turistom ponujata, imata eno skupno stvar: težnjo po izboljšanju zdravja in dobrega počutja turistov na destinaciji. Zaradi vse hitrejšega tempa vsakdanjega življenja in negativnih učinkov stresa se povečuje pomen skrbi za zdravje in dobro počutje. Posledično se danes povečuje povpraševanje po zdravstvenih in velneških storitvah. Zdravilišča in terme v Sloveniji predstavljajo idealno mesto za razvoj ponudbe, ki učinkovito odgovarja na to povpraševanje, saj je termalna voda, eden od bistvenih elementov velneškega razvajanja, osnova ponudbe v vseh zdraviliščih. Tako zdravstveni kot velneški turizem sta med najpomembnejšimi turističnimi panogami v slovenskem turističnem gospodarstvu, saj predstavljata velik delež prihodkov od turizma.
Ključne besede: velneški turizem, dobro počutje, zdravje, zdraviliški turizem, destinacija
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 397; Prenosov: 50
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Gastronomski turizem postaja pomembna usmeritev slovenskega turizma tudi zaradi razvojnih potencialov Slovenije kot turistične destinacije. Enako skrb zahteva oblikovanje luksuznih doživetij. Pri tem so potrebne usmeritve v inovativno vrednotenje vseh ravni gastronomije za doseganje rasti dodane vrednosti. Za to bo treba upoštevati različne dejavnike, ki bodo usklajeno prispevali k trajnostnemu razvoju gastronomskega turizma, kot je bilo začrtano v kandidaturi Slovenije za evropsko gastronomsko regijo 2021.
Ključne besede: gastronomski turizem, motivi, gastronomsko doživetje, trajnostni razvoj, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 39
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V prispevku obravnavamo vprašanje organiziranosti turističnega sistema v luči načrtovanja turizma in upravljanja destinacije. Z vidika teorije vključevanja deležnikov turistično destinacijo razumemo kot kompleksen sistem, znotraj katerega deluje množica različnih akterjev, z raznolikimi interesi, atributi in močjo, ki za učinkovito delovanje destinacije usklajujejo svoje interese in se pogajajo za končne dogovore. Kompleksnost turističnega sistema narekuje sistemsko organiziranost na več ravneh, pri čemer je pomembno komunikacijo zagotavljati v horizontalni in tudi v vertikalni smeri. V prispevku pokažemo proces razvoja aktualne organiziranosti celostnega turističnega sistema na ravni destinacije Slovenije skozi strateške odločitve na področju turizma in kritično ovrednotimo trenutno stanje. Na podlagi primerov dobrih praks podamo izhodišča za nadaljnje razmisleke o konsolidaciji organiziranosti slovenskega turističnega sistema.
Ključne besede: turistični sistem, deležniki, turistična destinacija, vključevanje deležnikov, organiziranost turizma
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 371; Prenosov: 54
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Turizem je strateško pomembna gospodarska panoga v številnih državah. Zagotavlja delovna mesta v več panogah, ki so s turizmom povezane neposredno ali posredno, znatno prispeva k bruto domačemu proizvodu, davčnim prihodkom, gospodarski rasti in krepitvi prepoznavnosti držav v svetu. Turizem pa je hkrati odgovoren za visok delež svetovnih emisij ogljikovega dioksida. K visokemu ogljičnemu odtisu turizma prispevajo različne panoge, ki razvoj turizma podpirajo, kot npr. transport, prenočitvene zmogljivosti in druge dejavnosti turistične infrastrukture. Zaradi tega se v svetu vedno bolj poudarja pomen implementacije trajnosti v turizem. Slednja obsega ekonomsko, družbeno in okoljsko dimenzijo. Pomembna predhodna faza v procesu načrtovanja implementacije trajnosti v turizem je ocena razvojnih potencialov turizma. Razvojni potencial v turizmu se nanaša na sposobnost destinacije za privabljanje in sprejemanje turistov. Razvojni potencial turizma je opredeljen kot skupek virov, ki jih ima določena destinacija, in jih je mogoče preoblikovati v turistično ponudbo in turistične produkte. V magistrskem delu smo primerjali razvojne potenciale ter trajnost turizma Slovenije, Češke in Estonije. Doprinos panoge turizma je v zadnjem desetletju v Sloveniji vztrajno rasel, še posebej kot posledica mednarodnih prihodov turistov, ki so se v obdobju od 2010 do 2019 več kot podvojili. V Sloveniji je turizem v letu 2019 neposredno prispeval 5,4 % celotnega BDP, z vključenimi posrednimi učinki pa kar 8,5 % BDP. Turizem na Češkem je imel konstantno stabilno rast skoraj celo desetletje pred pojavom pandemije COVID-19. V letu 2019 je turizem na Češkem neposredno predstavljal 2,9 % BDP in je zaposloval 239.506 ljudi (4,4 % vseh zaposlenih). Turizem pomembno prispeva tudi k estonskemu gospodarstvu, saj je pred pandemijo COVID-19 neposredno zagotavljal 5,4 % BDP in 4,4 % vseh delovnih mest. Z raziskavo v magistrskem delu smo potrdili, da je Slovenija na področju razvojnega potenciala in trajnosti turizma primerljiva in konkurenčna Češki in Estoniji. Rezultati naše raziskave kažejo, da so te tri države v svetovnem vrhu po uspešnosti panoge turizma, kar je izrednega pomena še posebej za majhno državo kot je Slovenija. Potrdili smo tudi, da obravnavane tri države kažejo dobre rezultate glede trajnosti turizma: Med 99 preučevanimi državami v raziskavi Euromonitorja so se vse tri obravnavane države uvrstile med prvih 15.
Ključne besede: turizem, razvojni potencial, trajnost, destinacija, primerjalna analiza, Slovenija, Češka, Estonija
Objavljeno v DKUM: 27.06.2023; Ogledov: 503; Prenosov: 95
Celotno besedilo (2,73 MB)