| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Naveza ponudbe botaničnega vrta univerze v mariboru s ponudbo športnega turizma in rekreacije v destenaciji maribor - pohorje
Jaka Klemenčič, 2020, diplomsko delo

Opis: Turizem najpogosteje povezujemo s potovanji, kulturo in drugimi spremljajočimi dejavnostmi. S kombinacijo turizma in športa se razvija ena najhitreje rastočih zvrsti turizma – športni turizem. Ta se osredotoča na doživljanje športne ponudbe v destinaciji. V raziskavi smo se osredotočili na ponudbo športno-rekreativnega turizma v Mariboru in okolici, opredelili njegovo vlogo in s predlogi skušali povezati športni turizem in Botanični vrt Univerze v Mariboru ter privabiti potencialne turiste. Z analizo rezultatov anketiranja smo ugotovili, da je s pomočjo športno-rekreativnega turizma, s pomočjo športnih ustanov in prireditev mogoče tržiti Botanični vrt Univerze v Mariboru.
Ključne besede: športni turizem, destinacija, športna ponudba, Botanični vrt Univerze v Mariboru.
Objavljeno: 25.03.2021; Ogledov: 147; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (609,26 KB)

2.
Podeželje in razvoj gastronomije v Sloveniji
2021

Opis: V publikaciji so predstavljena znanstvena izhodišča in pomen vzpostavljanja teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk po modelu Izvorno slovensko za razvoj slovenskega podeželja ter gradnje gastronomskega turizma, ki temelji na kratkih dobavnih poteh od njive do krožnika in vzpostavlja sistem kakovosti in izvora živil ter gradiv tudi za vse spremljajoče dejavnike, ki družno gradijo gastronomsko podeželsko turistično destinacijo. Model temelji na sistematičnem povezovanju, gradnji sistema ocenjevanja in vizualne podobe kolektivne blagovne znamke, usposabljanju, svetovanju, ocenjevanju kakovosti, podeljevanju pravice do uporabe certifikata, vzpostavljanju sistema trženja, prodaje, logistike in zagotavljanja nenehne kakovosti skozi načrtovano spremljanje kakovosti in izvora produktov. Na prvem nivoju gradimo primarno ponudbo, in sicer usposabljamo in svetujemo ponudnikom pridelkov in živilskih izdelkov, da le-ti zgradijo zgodbe z lokalno dodano vrednostjo, ki jih lahko v jedi vključijo gostinci. Na drugem nivoju ustvarjamo lokalno prepoznavno ponudbo nastanitvenih kapacitet, gastronomskih prireditev in doživetij. Tretji nivo je namenjen ambasadorjem kolektivne blagovne znamke, ki pod eno streho združujejo več omenjenih aktivnosti in sprejemnim turističnim agencijam. Četri nivo je namenjen gradnji portala, ki omogoča komuniciranje med deležniki znotraj destinacije in pritegne pozornost zahtevnih raziskovalcev gastronomije, ki so za izjemna butična doživetja pripravljeni nameniti svoj čas in denar. Vse aktivnosti so usklajene z aktivnostmi Slovenske turistične organizacije in MGRT in odlična popotnica za Slovenija – Evropska gastronomska regija Evrope 2021.
Ključne besede: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model Izvorno slovensko, trajnostni razvoj podeželja, gastronomija, kratke dobaviteljske verige, od njive do krožnika, destinacija, kakovost, poreklo-izvor
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 225; Prenosov: 33
URL Povezava na datoteko

3.
Dejavniki odločanja pri izbiri destinacije
Tanja Germ, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo raziskovali dejavnike, ki vplivajo na odločitev ljudi, ko se odločajo o izbiri destinacija. Zanimalo nas je kateri so tisti dejavniki in kako močno le ti vplivajo na našo odločitev. Zasnova diplomskega projekta je temeljila na teoretičnem in empiričnem delu. V teoretičnem delu smo poiskali in raziskali razna dela avtorjev in njihova mnenja o dejavnikih ter samem vedenju potnikov oz. turistov. Zanimal nas je proces odločanja turistov, kaj jih motivira za potovanje in kako se vedejo pred, med in po potovanju. Podrobneje smo raziskali marketing destinacij s strani ponudnikov in kako je za njih pomembna dvosmerna komunikacija, da lahko še naprej zadovoljujejo turiste v prihodnosti in uresničijo ali presežejo njihova pričakovanja. Tako je pomembno predvsem, da pri marketinškem spletu ravnajo tako, da se osredotočijo predvsem na potrebe in želje kupcev oz. v našem primeru potnikov. To najlažje dosežejo s segmentacijo trga, kjer trg razdelijo v manjše skupine in se osredotočijo predvsem na tisto, ki je njihova ciljna skupina. Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na odločitev turistov in kako močno vplivajo. Anketirali smo 60 oseb, ki so podali svoje mnenje o vplivu dejavnikov na njihovo odločitev pri izbiri destinacije. Ugotovili smo, da sta za njih najpomembnejša dejavnika cena in podnebje na destinaciji. Prav tako pa je med najvišje ocenjenimi varnost destinacije. Zelo nizko pa je ocenjen dejavnik kvaliteta življenja ljudi na izbrani destinaciji, torej življenjski standard lokalnih prebivalcev. Pomembnost dejavnikov pa smo primerjali tudi po starostnih skupinah in po spolu.
Ključne besede: dejavniki, odločanje, izbira, destinacija
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 156; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (682,00 KB)

4.
Trajnostni razvoj turizma z analizo nosilne zmogljivosti na primeru občine Bovec
Marjeta Kavčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavano področje trajnostnega razvoja turizma na primeru občine Bovec, ki je v zadnjih petih letih dosegala rekordno rast turističnega obiska. Posledično se je to, zlasti v poletni sezoni, odražalo z znaki preobremenjenosti destinacije na naravnem in socialnem okolju. Za ugotavljanje zmogljivosti destinacije za turizem je bila uporabljena analiza nosilne zmogljivosti, ki predstavlja instrument za lažje načrtovanje in udejanjanje trajnostnega turizma. Poleg omenjene metode sta bili za oceno socialne nosilne zmogljivosti s pomočjo anketiranja izvedeni raziskavi zadovoljstva z vplivi turizma med lokalnim prebivalstvom in obiskovalci destinacije Bovec. Presoja nosilne zmogljivosti temelji na oceni desetih relevantnih indikatorjev glede na scenarij trajnostnega razvoja turizma. Rezultati so pokazali, da sta glavna omejitvena dejavnika na tej stopnji obremenjenosti zadovoljstvo lokalnega prebivalstva in mirujoči promet, kjer je nosilna zmogljivost presežena. Štirje od desetih indikatorjev ne presegajo nosilne zmogljivosti, štirje indikatorji pa niso trajnostni. Na podlagi izvedene analize so bili prepoznani tudi drugi ključni izzivi, ki jih je potrebno nasloviti z ukrepi za povečanje nosilne zmogljivosti, kot so desezonalizacija, učinkovito upravljanje z obiskom, višanje kakovosti turističnih storitev, povečanje zadovoljstva lokalnega prebivalstva ter zagotavljanje ustrezne infrastrukture. Ključnega pomena za uspešno in učinkovito upravljanje destinacije je, da se pri nadaljnjem razvoju upoštevajo omejitve nosilne zmogljivosti destinacije ter načela trajnostnega razvoja, s čimer se bo zagotovilo optimalen in uravnotežen razvoj turizma za vse ključne deležnike v destinaciji.
Ključne besede: trajnostni turizem, turistična destinacija, nosilna zmogljivost, indikatorji
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 317; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (4,00 MB)

5.
Sport kao motiv za posjet Umaga
Karla Cvetković, 2020, diplomsko delo

Opis: Motivi za putovanje se razlikuju od ljudskih potreba do karakteristika pojedine destinacije. Rijetko je samo jedan razlog putovanja, iako jedan motiv može igrati dominantnu ulogu u putovanju ili je jedna motivacija presudna za odabir odredišta. Kada govorimo o destinaciji Umag smještenoj na jadranskoj obali Hrvatske možemo zaključiti da posjetiteljima nudi mnogo motiva za posjet: sunce i more, povijesna baština, kultura, gastronomija, sportske manifestacije i drugo. Naziva se i Gradom sporta i turizma, koji su u današnje vrijeme dvije međufunkcionalne pojave iz kojih proizlazi novi oblik turizma – sportski turizam. Ne postoji točna definicija ove vrste turizma no možemo razlikovati posjetitelje koji aktivno sudjeluju u sportskim aktivnostima i one koji dolaze gledati sportske događaje. Sportski turizam u današnje vrijeme sve je popularniji, a sport predstavlja jedan od vodećih izvora prihoda turističkih destinacija. Glede na ljestvicu motiva, u ovom diplomskom radu došli smo do podataka da se sport nalazi iza sunca i mora a ispred kulture. Prema istraživanjima doznali smo da je svjetski teniski turnir ATP Croatia glavni razlog za turističko putovanje u Umagu za vrijeme trajanja turnira.
Ključne besede: motiv, motivacija, destinacija, sport, sportski turizam
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 190; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
Kulturna dediščina Šentjurja kot potencial za razvoj trajnostnega turizma
Anja Jevšinek, 2020, diplomsko delo

Opis: Občina Šentjur je ena izmed večjih slovenskih občin, s pestro naravno in kulturno dediščino. Le-ta pa je pomembna za razvoj trajnostnega turizma na obravnavanem območju. V teoretičnem delu naloge smo izvedli pregled obstoječe literature, kjer smo v poglavjih obdelali ključne pojme diplomskega dela. Predstavili smo občino Šentjur ter na kratko opisali obstoječo kulturno dediščino, opisali pa smo tudi obstoječo turistično ponudbo. S pomočjo SWOT analize smo v teoretičnem delu naredili primerjavo destinacij Šentjur in Solčavsko. Zadali smo si pet temeljnih raziskovalnih vprašanj. S pomočjo metode intervjuja smo na terenu raziskovali stališča različnih deležnikov. Opravili smo šest intervjujev, ter tako dobili jasnejšo sliko stanja turizma na obravnavanem območju. S pomočjo rezultatov empiričnega dela smo kasneje zastavili vizijo, ter podali predloge in usmeritve za nadaljnji trajnostni razvoj destinacije.
Ključne besede: kulturna dediščina, trajnostni turizem, turistična destinacija, občina Šentjur
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 258; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

7.
Razvoj produktov narave in kulturne dediščine na območju Stične in okolice
Špela Jerin, 2020, diplomsko delo

Opis: Območje občine Ivančna Gorica je bogato z naravno in kulturno dediščino, ki je temeljna za razvoj trajnostnega turizma in turističnih produktov. V teoretičnem delu naloge smo preučili literaturo o trajnostnem in odgovornem turizmu. Predstavili smo območje Ivančne Gorice z vidika naravne in kulturne dediščine ter izvedli analizo SWOT območja. V empiričnem delu smo v obliki kvalitativne raziskave želeli ugotoviti stališča deležnikov turizma v javnem, zasebnem in neprofitnem sektorju o trajnostnem turizmu, dediščini in turističnih produktih. Z analizo podatkov smo ugotovili slab razvoj trajnostnega turizma in turističnih produktov v občini Ivančna Gorica. Ključni dejavniki slabše razvitosti so pomanjkanje organizacije in koordiniranja turizma v občini Ivančna Gorica. Razlog je tudi premajhno povezovanje deležnikov in pomanjkanje izobraženih kadrov v stroki turizma. Na podlagi pridobljenih ugotovitev in stališč smo ustvarili dva inovativna integralna turistična produkta, ki bi pripomogla k razvoju turizma na območju. Prvi turistični produkt z naslovom Doživetje dediščine v deželi kranjske čebele je namenjen starejšim parom, ki radi uživajo lokalno hrano in jih hkrati zanimata naravna in kulturna dediščina. Drugi turistični produkt z naslovom Družinsko Doživetje na Dolenjskem je namenjen mladim družinam, ki rade preživljajo aktivne in poučne počitnice.
Ključne besede: občina Ivančna Gorica, trajnostni razvoj, naravna in kulturna dediščina, turistična destinacija, turistični produkt
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 220; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

8.
Primerjava slovenskega in avstrijskega vinorodnega okoliša Štajerska
Jan Muršec, 2019, diplomsko delo

Opis: V nalogi se ukvarjamo s problematiko razvoja vinske destinacije v podravski vinorodni deželi, katero primerjamo z razvojem avstrijske vinorodne dežele. Pregledovali smo statistične podatke, in skozi njih iskali skupne točke in razpotja,rezultati česar kar bi lahko pomagali pri razvoju slovenskega vinskega sektorja.
Ključne besede: vino, vinska destinacija, vinski turizem, primerjava, razvoj, trgi
Objavljeno: 12.02.2020; Ogledov: 564; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (830,16 KB)

9.
Razvoj vinsko-kolesarskega turizma v Prlekiji
Ines Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: Turizem je nekoč bil dostopen le premožnim družinam, dandanes pa je lahko skoraj vsakdo turist, ki ima željo potovati. Dostopnost do informacij in hitre prometne povezave omogočajo prepoznavnost in razvoj destinacij, kot je Prlekija. V diplomskem projektu se bomo osredotočili na vinski in kolesarski turizem. V okviru teoretičnih izhodišč so najprej opredeljeni pojmi, kot so turistična destinacija, podeželska destinacija, destinacijski management ter vinski in kolesarski turizem. Opredeljeni pojmi so nato podrobneje predstavljeni. V praktičnem delu je na podlagi teoretičnih izhodišč opisana Prlekija in analizirana turistična ponudba. Analiza ponudbe in trenutnega stanja turizma v destinaciji se je izvedla s pomočjo intervjuja in ankete,na tej osnovi pa je bila opravljena tudi SWOT analiza. V sklepnem delu smo povezali ugotovitve, potrdili ali ovrgli postavljene hipoteze in predstavili naše mnenje.
Ključne besede: območje Prlekije, destinacija, turizem, vino, kolesarstvo, zanimivosti
Objavljeno: 23.12.2019; Ogledov: 412; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (311,02 KB)

10.
Primerjava zadovoljstva gostov s turistično storitvijo znotraj turistične destinacije
Blaž Meglič, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene definicije na temo zadovoljstva odjemalcev in storitev, kjer se posebej opredeli tudi turistične storitve in posebnosti, povezane z njimi. V praktičnem delu naloge smo se lotili analize o zadovoljstvu s turistično storitvijo Term Zreče in smučišča Rogla. Ugotovili smo, da je bilo največ gostov takšnih, ki so v preteklosti koristili storitve tako v Termah Zreče kot tudi na smučišču Rogla. Gostje zaznavajo visoko kakovost tako v Termah kot tudi na smučišču, prav tako pa so z bližnjo okolico in samo izkušnjo obiska zadovoljni. Kljub temu pa lahko še vedno najdemo nekaj elementov, ki jih je potrebno izboljšati ali spremeniti, da bi s tem lahko še uspešeje zadovoljevali želje in potrebe gostov. Ker se konkurenca v turističnih storitvah znatno povečuje, je smiselno merjenje zadovoljstva gostov, prav tako je potrebno prisluhniti njihovim željam in trenutne goste obdržati, hkrati pa poizkušati pridobiti tudi nove. Turistična destinacija Rogla-Zreče je turistično zelo privlačna, z novostmi tako v Zrečah kot tudi na Rogli pa skrbi, da poleg kakovostnih storitev nudijo še nove atrakcije, s katerimi odpirajo nove možnosti za stare in tudi nove goste.
Ključne besede: zadovoljstvo, primerjava zadovoljstva, kakovost, turizem, turistične storitve, turistična destinacija Rogla-Zreče
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 484; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici