| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Proizvodnja bioetanola iz lignocelulozne biomase
Klemen Rola, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen proces proizvodnje bioetanola iz lignocelulozne biomase, skupaj s problematiko s katero se v procesu srečujemo. Poudarek je predvsem na destilaciji in dehidraciji bioetanola. V ta namen je bila v programu Aspen Plus izvedena simulacija za pridobivanje bioetanola blizu azeotropne sestave. Destilacija je sestavljena iz dveh zaporedno vezanih rektifikacijskih kolon, ki sta bili vsaka zase modelirani in optimizirani z NQ analizo. Na vsaki koloni je bila izvedena občutljivostna analiza za namen proučevanja vpliva različnih parametrov na porabo toplotne energije. Za pridobivanje čistega etanola smo izvedli azeotropno destilacijo s cikloheksanom in destilacijo s spreminjajočim tlakom. Cilj dehidracije je pridobiti 99,60 ut.% etanola. Azeotropna destilacija je bila modelirana z dvema kolonama: glavno kolono, kjer se pridobi bioetanol visoke čistoče in regeneracijsko kolono, kjer se na dnu kolone pridobi čista voda. Destilacija s spreminjajočim tlakom je bila modelirana z dvema zaporedno vezanima kolonama, ki obratujeta pri različnih tlakih. To omogoči pridobivanje čistega bioetanola. Na sistemu se je izvedla občutljivostna analiza, za namen proučevanja interakcij med obema kolonama. Ugotovljeno je bilo, da ima spreminjanje deleža destilata obeh kolon največji vpliv na porabo energije v obeh kolonah. Za namen primerjanja porabe toplotne energije smo izračunali neto porabo toplotne energije na enoto proizvedenega brezvodnega bioetanola. Vrednosti so bile primerljive z literaturo. Ugotovljeno je bilo da se dodatno znižanje v porabi energije lahko doseže z rekuperacijo energije, ali z uporabo drugih tehnik za dehidracijo. Kombinacija rekuperacije in uporabe manj energijsko intenzivnih postopkov lahko močno zmanjša porabo energije v procesu. Zaključili smo, da je za zmanjšanje porabe energije v proizvodnji bioetanola iz lignocelulozne biomase smiselno razmišljati tudi o kogeneraciji energije iz drugih stranskih produktov.
Ključne besede: Bioetanol, Destilacija, Lignocelulozna biomasa, Azeotrop, Aspen Plus
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 20; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)

2.
Določevanje lahkohlapnih in težjehlapnih spojin v ekstraktih rastlin iz družine Zingiberaceae z uporabo različnih kromatografskih tehnik
Kaja Makoter, 2020, diplomsko delo

Opis: Ingverjevke (Zingiberaceae) so družina rastlin z značilnim vonjem in okusom, znane po vsem svetu. V kulinarične namene jih uporabljajo predvsem kot začimbe, imajo pa tudi številne medicinske učinke. Rastline vsebujejo številne komponente, kot so terpeni, flavonoidi, diarilheptanoidi, ogljikovi hidrati, beljakovine, škrob in druge. Da bi določili komponente različnih rastlin, smo izvedli analize na štirih rastlinah iz družine ingverjevk: mali galangal (Alpinia officinarum), ingver (Zingiber officinale), kurkuma (Curcuma longa) in kardamom (Elettaria cardamomum). Pri analizi lahkohlapnih komponent v eteričnih oljih smo izvedli destilacijo z vodno paro po Clevengerju, ter na tak način ekstrahirali eterična olja v preiskovanih rastlinskih vrstah. Ta smo analizirali s plinsko kromatografijo, sklopljeno z masnim spektrometrom (GC-MS). Prav tako smo dele rastlin zmleli in izvedli ekstrakcijo s pomočjo ultrazvoka, kjer smo kot topilo uporabili metanol. Te ekstrakte smo analizirali z reverzno-fazno tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z UV zaznavo (RP-HPLC-UV). Nazadnje smo izvedli še analizo komponent v posameznih rastlinah s pomočjo GC-MS, kjer smo vzorce predhodno derivatizirali. Ugotovili smo, da v eteričnih oljih malega galangala in kardamoma prevladujejo monoterpeni, medtem ko v eteričnih oljih ingverja in kurkume prevladujejo seskviterpeni. Glavna komponenta eteričnega olja malega galangala je 1,8-cineol (1,8-cineol), ingverja α-zingiberene (α-zingiberen), kurkume β-turmerone (β-turmeron), ar-turmerone (ar-turmeron) in ar-curcumene (ar-kurkumen) in kardamoma α-terpinyl acetate (α-terpinil acetat) in 1,8-cineol (1,8-cineol). Z RP-HPLC-UV metodo smo pri malem galangalu določili diarilheptanoide ter flavonoide, med katerimi je bilo največ galangina. Pri ingverju smo določili gingerole, med katerimi je bilo največ 6-gingerola, in shogaole (šogaole). Pri kurkumi pa smo potrdili naslednje komponente: kurkuminoidi (kurkumin, demetoksikurkumin in bis-demetoksikurkumin), ar-turmerone (ar-turmeron), curlone (curlon) in α-turmerone (α-turmeron). Pri analizi komponent z GC-MS smo po derivatizaciji spojin v vzorcih dokazali prisotnost monosaharidov. Med spojinami eteričnih olj prevladujejo lahkohlapne komponente, medtem ko ostale identificirane komponente spadajo med težjehlapne komponente.
Ključne besede: Ingverjevke (Zingiberaceae), eterična olja, GC-MS, RP-HPLC-UV, destilacija z vodno paro po Clevengerju, ekstrakcija na UZ kopeli, derivatizacija
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 217; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (6,56 MB)

3.
Sinteza in simulacija separacijskih alternativ za separacijo n-butanola iz zmesi formaldehid, metanol, izobutanol, n-butanol in voda
Patricia Grušovnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo pripravili in preučili različne sheme separacijskih alternativ za separacijo n-butanola iz zmesi formaldehid, metanol, izo-butanol in voda ter izvedli njihovo simulacijo s programom Aspen Plus V10. Simulirali smo štiri različne procesne sheme. Tri procesne sheme smo sintentizirali na principu zaporednih destilacijskih kolon, četrto shemo pa smo sintentizirali na principu azeotropne destilacije. Četrto procesno shemo smo simulirali dvakrat. V primeru prve simulacije smo kot glavni kriterij postavili čim boljšo separacijsko učinkovitost, v drugi simulaciji pa smo postavili kot glavni kriterij ekonomsko ugodnost sheme. Raziskali smo vpliv obratovalnih parametrov na čistost n-butanola in porabo pogonskih sredstev. Iz rezultatov je razvidno, da obratovalni parametri, razen pretoka destilacijskega ostanka v preučevanih območjih nimajo velikega vpliva na čistost pridobljenega n-butanola, imajo pa velik vpliv na porabo pogonskih sredstev. Nadaljnje smo sintentizirane sheme ovrednotili z ekonomskega in separacijskega vidika. Najvišji izkoristek procesa in najvišjo čistost n-butanola smo dosegli pri simulaciji separacije dane zmesi z uporabo treh zaporednih destilacijskih kolon. Končni produkt je n-butanol s čistostjo w = 99,9 % . Izkoristek separacije dane procesne sheme je bil 99,9 %. Najnižji izkoristek procesa, če ne upoštevamo osnovne procesne sheme z eno destilacijsko kolono smo dobili pri simulaciji procesne sheme z dvema destilacijskima kolonama (93,1 %). Ekonomsko analizo shem smo opravili s programom Aspen Economic Analyzer. Najvišja investicija bi bila v procesno shemo z dvema destilacijskima kolonama (1,96 M€), najnižja investicija pa v procesno shemo na principu azeotropne destilacije, kjer je glavni kriterij ekonomska ugodnost sheme (0,763 M€). Ta shema ima tudi najnižjo dobo vračanja (0,11 a).
Ključne besede: n-butanol, ločevanje azeotropov, destilacija, simulacija
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 438; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

4.
Simulacija razpenjalnika s programskima orodjema Scilab in GAMS
Jan Puhar, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je prikazan opis procesa ravnotežne destilacije z modeli različnih kompleksnosti: kot problem s sistemom linearnih enačb, sistemom nelinearnih enačb in sistemom DAE (diferencialno-algebrskih enačb). Delo obsega prikaz sistema enačb, potrebnega za rešitev vsakega od problemov in razvoj matematičnega modela za rešitev problemov v programskih orodjih Scilab in GAMS. Namen diplomskega dela je bil z obema programskima orodjema izdelati ustrezen model. Ugotovili smo, kako predstaviti probleme z modelom ter prikazali smo izpisane rezultate za posamezen primer in ustrezno kodo v Scilabu in GAMS-u.
Ključne besede: ravnotežna destilacija, model, Scilab, GAMS, sistem enačb
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 511; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
Razsoljevanje vode
Gregor Lugarič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni najbolj razširjeni procesi, ki se uporabljajo za pridobivanje pitne vode. Opisana so splošna stanja morske in sladke vode na Zemlji in našteti glavni načini razsoljevanja vode. Podrobneje so opisani in prikazani postopki razsoljevanja, ki jih delimo na tri dele: termični procesi, membranski procesi in ionski procesi. Med termičnimi procesi je najbolj razširjena večfazna ravnotežna destilacija (MSF - Multi Stage Flash), ki je globalno vodilni proces pri razsoljevanju, če kot vodni vir uporabimo samo morsko vodo. Opisana sta tudi večstopenjska destilacija (MED – Multi Effect Distillation) in kompresijski proces (VC – Vapour Compression), ki predstavljata manjši odstotek globalne uporabe. Med membranskimi procesi je vodilni proces reverzna osmoza (RO – Reverse Osmosis), ki je globalno najbolj razširjen za razsoljevanje vseh vod, razdelan pa je tudi proces elektrodialize (ED – Electrodialysis). Pri kemijskem procesu se uporablja predvsem ionska izmenjava, ki pa je zaradi velikih stroškov ne uporabljajo pogosto. Uporablja se predvsem za mehčanje vode, ni pa uporabna za čiščenje vode z višjimi stopnjami raztopljenih trdnih snovi, zaradi česar je izvzeta iz obravnave v diplomskem delu. Na kratko so tudi opisani postopki pred-obdelave in nadaljnje obdelave vode. Več pozornosti je posvečene okoljskim vidikom, energijski porabi in ekonomskemu vidiku. V eksperimentalnem delu smo poskusili čim bolj približati in poenostaviti prikaz delovanja MSF naprave, ki jo lahko učenci samostojno sestavijo v laboratoriju. Dotaknili smo se tudi najnovejših tehnologij, ki kot vir energije uporabljajo obnovljive vire energije.
Ključne besede: razsoljevanje, večfazna ravnotežna destilacija – MSF, večstopenjska destilacija – MED, kompresija hlapov – VC, reverzna osmoza – RO, elektrodializa – ED
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 3833; Prenosov: 602
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

6.
ČIŠČENJE SUROVEGA METANOLA
Tamara Šilak, 2012, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo opravili del raziskovalne študije za Nafto Petrochem, d. o. o., v kateri je bila naša glavna naloga preučiti tehnološki del procesa, čiščenje surovega metanola. Čiščenje surovega metanola smo simulirali s tremi destilacijskimi kolonami. Proizvodnjo surovega metanola smo simulirali z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus z modelom, ki vključuje kemijsko termodinamiko za realne procese. Primerjali smo simulacijo tehnološkega podprocesa za čiščenje surovega metanola iz zemeljskega plina in iz bioplina pri enakih parametrih. Z izvajanjem simulacij smo ugotovili, da ni potrebnih tehnoloških sprememb, v kolikor bi surovino, kot je zemeljski plin, zamenjali z bioplinom.
Ključne besede: metanol, zemeljski plin, bioplin, destilacija, Aspen Plus, procesni parametri.
Objavljeno: 31.07.2012; Ogledov: 1589; Prenosov: 37
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici