| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Študij desorpcije nekaterih topil iz trdnih adsorbentov
Bojana Žiberna, 1998, diplomsko delo

Ključne besede: adsorpcija, desorpcija, topila, čiščenje zraka
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1858; Prenosov: 0

3.
4.
Reaktivna absorpcija CO 2 v mešanice ionskih tekočin in etanolamina
Katarina Turk, 2013, diplomsko delo

Opis: V zadnjem stoletju so človekove dejavnosti v ozračje izpustile velike količine CO2 in drugih dimnih plinov, ki so posledica globalno segrevanje. To lahko s časom vpliva na zaloge vode, na okolje, na naše zdravje in varnost. Odstranjevanje emisij CO2 iz dimnih plinov je zelo pomembno s stališča narave in nam predstavlja velik izziv. Procesi za odstranjevanje CO2 iz dimnih plinov temeljijo na kemijski in fizikalni absorpciji v tekočinah. Etanolamin je najbolj pogost amin za zamreževanje CO2. Velik potencial za zamreževanje CO2 iz dimnih plinov pa prikazujejo tudi ionske tekočine, zaradi njihovih unikatnih lastnosti, kot so stabilnost v velikem temperaturnem razponu, nehlapnost in visoko tališče, ki se kaže s toplotno stabilnostjo. Namen diplomskega dela je bil osredotočen na možno uporabo mešanic etanolamina in ionskih tekočin kot sredstvo za zamreženje CO2. Ta proces je prvič zasnoval Camper s sodelavci, ko je predlagal mešanje ionskih tekočin s skomercializiranimi amini. V eksperimentalnem delu smo mešanice vode in etanolamina primerjali z mešanicami ionskih tekočin in etanolamina, po tem, ko smo jim dodali CO2. Spremembe temperatur vzorcev smo med procesom opazovali in jih na koncu primerjali. Za nadaljno karakterizacijo smo uporabljali Fourirerjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR).
Ključne besede: CO2, etanolamin, ionske tekočine, absorpcija, desorpcija, fazna ravnotežja, zamreženje CO2
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 1017; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

5.
Procesni pogoji regeneracije zeolitnih adsorbentov
Emilijan Strgar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv procesnih pogojev, kot je temperatura in podtlak, na regeneracijo zeolitnih adsorbentov. V prvem delu smo izvajali adsorpcijo hlapnih organskih topil aceton, etanol in toluen na granulirane zeolitne adsorbente ZAG 4A-KB, ZAG 13X, KÖSTROLITH 13XBF K, ZAG-MFI Silicalite in ZSM-5 Zeocat 400. Vsem aktiviranim zeolitnim vzorcem smo določali adsorpcijsko kapaciteto na osnovi statične adsorpcije. Vse nasičene zeolitne adsorbente smo v drugem delu regenerirali pri povišani temperaturi in znižanem tlaku. Regeneracijo nasičenih vzorcev smo izvajali v vakuumskem uparjalniku pri temperaturi 180 °C in 220 °C. Desorpcijo hlapnih organskih spojin smo izvajali pri tlakih 800 mbar, 600 mbar, 400 mbar, 200 mbar in 100 mbar absolutnega tlaka. Temperatura in tlak regeneracije sta bila tekom eksperimentov konstantna. Regeneracija vzorcev v vakuumskem uparjalniku je trajala 2 uri. Po končani regeneraciji na vakuumskem uparjalniku smo preostanek adsorbiranega topila desorbirali v električni komorni peči. Pridobljeni rezultati kažejo, da z višanjem temperature in nižanjem tlaka regeneracije povzročimo večjo desorpcijo hlapnih organskih spojin pri vseh zeolitnih adsorbentih. Opravili smo tudi termogravimetrične analize posameznih vzorcev in ugotovili, da desorbirana količina topil ni bila za vse vzorce enaka količini adsorbiranih. Določanje vsebnosti vode s Karl Fischerjevo metodo je pokazalo, da vzorec ZAG 4A-KB iz 96 % etanola v večji meri selektivno adsorbira vodo.
Ključne besede: zeolit, adsorbent, hlapne organske spojine, adsorpcija, desorpcija, regeneracija
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 753; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

6.
ADSORPCIJA IN DESORPCIJA NEKATERIH NARAVNIH SPOJIN NA RAZLIČNE ADSORBENTE
Zlatka Cafuta Prevolšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bil izveden proces adsorpcije in desorpcije različnih komponent: (benzojske kisline, oleinske kisline, estra oleinske kisline in kvercetina) na različne nosilce. Uporabili smo naslednje nosilce: silikagel, neusilin, aerogel hidrofilen SiO2, aerogel hidrofoben MTMS 07, Amberlite IRA 420, Amberlite XAD 16. Proces adsorpcije in desorpcije je bil izveden s klasično kolonsko kromatografijo. Adsorpcijo in desorpcijo smo izvajali pri sobni temperaturi in pretoku 1 ml/min. Maso adsorbirane in desorbirane komponente smo določili z gravimetrično metodo. Z raziskovanjem smo ugotovili, da se komponente različno vežejo na adsorbent. Masa adsorbirane in desorbirane komponente je odvisna od izbire komponente, topila, časa ter pretoka. Dokazali smo, da ima vsaka komponenta različne lastnosti glede na nosilec. Za benzojsko kislino smo dokazali, da je za adsorpcijo najprimernejši izmenjevalec amberlit IRA 420, za desorpcijo pa amberlit XAD 16. Za oleinsko kislino smo dokazali, da je prav tako za adsorpcijo najprimernejši ionski izmenjevalec Amberlite IRA 420, za desorpcijo pa Amberlite XAD 16. Za ester oleinske kisline smo dokazali, da je za adsorpcijo najprimernejši ionski izmenjevalec silikagel, za desorpcijo pa Amberlite IRA 420. Za kvercetin smo dokazali, da je za adsorpcijo najprimernejši izmenjevalec Amberlite IRA 420, za desorpcijo pa silikagel. Dokazali smo tudi, da bi za kvercetin morali izboljšati tehniko izvedbe adsorpcije, pri desorpciji pa izbrati druga topila.
Ključne besede: adsorpcija, desorpcija, benzojska kislina, oleinska kislina, ester oleinske kisline, kvarcetin
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 800; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici