| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KLOR IN KLOROVE SPOJINE
Katja Pušnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Klor je rumenozelen plin, ki se nahaja v 3. periodi VII. skupine periodnega sistema. Klor je dvoatomna molekula, kjer sta atoma povezana z nepolarno kovalentno vezjo. Leta 1810 ga je odkril znani angleški kemik Humphy Davy. Klor je izredno nevaren halogen, saj že v zelo majhnih koncentracijah draži sluznico. Prav zaradi svoje nevarnosti je bil v času prve svetovne vojne uporabljen kot bojni strup. Je zelo reaktiven in izpodriva brom in jod iz njunih spojin z vodikom in s kovinami. Zlasti burno reagira z alkalijskimi in zemeljsko-alkalijskimi kovinami ter z arzenom, antimonom in bizmutom. V vsakdanjem življenju s z njim srečujemo v čistilih, PVC vrečkah, papirju, pitni vodi, nahaja pa se tudi v vodi plavalnih bazenov. V naravi se nahaja le vezan, prostega ni. Klor pridobivamo na dva načina, poznamo industrijsko ter laboratorijsko pridobivanje. Industrijsko se klor danes pridobiva izključno z elektrolizo koncentrirane raztopine NaCl, laboratorijsko pa s kalijevim manganatom (VII) (KMnO4), z manganovim dioksidom (MnO2) in s klorovim apnom CaCl(ClO). Klorova (VII) kislina HClO4 (perklorna kislina) je najmočnejša klorova oksokislina. Brezvodna je slabo viskozna in eksplozivna, delno razredčena je viskozna oljnata tekočina, ta je mnogo bolj obstojna. Klorova (V) kislina HClO3 je razmeroma močna kislina, obstojna je v vodni raztopini do največ 30% koncentracije. Klorova (III) kislina HClO2 (klorasta kislina) je šibka kislina, v vodnih raztopinah razpada in je oksidant. Klorova (I) kislina HClO (hipoklorasta kislina) je šibka kislina. HClO razpade pod vplivom sončne svetlobe in oddaja kisik, je močan oksidant.
Ključne besede: Deskriptorji: halogeni elementi, klor, Klorova (VII) kislina HClO4, Klorova (V) kislina HClO3, Klorova (III) kislina HClO2, Klorova (I) kislina HClO
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 167; Prenosov: 0

2.
Analiza kemijskega prostora, ki ga zavzemajo protibakterijske učinkovine
Staša Velcl, 2020, diplomsko delo

Opis: Protibakterijske učinkovine so ena najbolj zastopanih skupin zdravil in predstavljajo enega večjih kliničnih uspehov v moderni medicini. Kljub temu se je zaradi široke in nepravilne klinične prakse pojavlja odpornost na vse skupine protibakterijskih učinkovin. Zaradi tega je ključnega pomena raziskovanje novih protibakterijskih učinkovin, njihovih lastnosti in mehanizmov delovanja. V diplomski nalogi smo s pomočjo molekulskih deskriptorjev opisali kemijski prostor tako protibakterijskih in ostalih učinkovin kot tudi učinkovin, ki delujejo na G+ oz. G- organizme. Problema protibakterijskega prostora smo se lotili z izvedbo bioinformacijske analize spojin s protibakterijskim delovanjem, ki so dosegljive v ChEMBL ter Drugbank bazi podatkov. S programom KNIME smo izračunali vrednosti molekulskih deskriptorjev, ki predstavljajo fizikalno-kemijske lastnosti spojin in jih med seboj primerjali z vrednostmi učinkovin z drugimi terapevtskimi indikacijami. Ugotovili smo, da se kemijski prostor protibakterijskih učinkovin razlikuje od kemijskega prostora drugih učinkovin v večini analiziranih deskriptorjev, prav tako se razlikuje kemijski prostor spojin z delovanjem na G+ organizme od tistega, ki delujejo na G-. Poleg tega smo identificirali točke podobnosti med prostori. Rezultati analize nam lahko pomagajo pri načrtovanju filtrov za načrtovanje novih knjižnic spojin, ki jih uporabljamo za virtualno rešetanje in načrtovanje novih protibakterijskih spojin.
Ključne besede: bakterijska rezistenca, protibakterijske učinkovine, molekulski deskriptorji, antibiotiki, kemijski prostor, virtualno rešetanje
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 165; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (5,42 MB)

3.
Uporaba nekaterih fenotipskih lastnosti plodov pri razločevanju slovenskih lokalnih ringlojev
Damjana Veber, 2020, diplomsko delo

Opis: Vzorčenje plodov 68 akcesij ringlojev iz genske banke FKBV je potekalo poleti leta 2018. Na vsakem drevesu je bilo pobranih 10 zrelih plodov, katerim so bili določeni naslednji fenotipski deskriptorji: velikost, oblika ploda, simetrija ploda, globina šiva (brazde) blizu mesta, kjer je plod spojen s pecljem, depresija na vrhu ploda, dlakavost, vdolbina pri peclju, osnovna barva kože (eksokarpa), barva mesa (mezokarpa), čvrstost mesa, sočnost, stopnja spojenosti koščice in mezokarpa, oblika koščice z lateralne strani, oblika koščice z ventralne strani, izraženost grebena koščice, tekstura mezokarpa, širina na dnu in oblika vrha koščice. Uporabljeni so bili deskriptorji po UPOV-u, z nekaj modifikacijami. Namen raziskave je ovrednotiti fenotipsko raznolikost proučevanih akcesij. Večina plodov je imela širino med 2 in 3 cm (majhni plodovi), pri osnovni barvi kože (eksokarpa) in barvi mesa (mezokarpa) je prevladovala rumena barva, povprečna oblika koščice z lateralne strani je bila eliptična, prevladovala je zaobljena oblika vrha koščice in v večini primerov je bil greben slabo izražen, glede izraženosti šiva pa je prevladovala slaba izraženost. V raziskavi smo ugotovili, da je bila med proučevanimi akcesijami sorazmerno velika fenotipska raznolikost, toda ne v vseh proučevanih lastnostih. Pri nekaterih parametrih so bile izražene večje, pri drugih pa manjše razlike med akcesijami.
Ključne besede: koščičarji, ringlo, deskriptorji, lastnosti plodov
Objavljeno: 02.10.2020; Ogledov: 175; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

4.
Uporaba morfoloških lastnosti listov pri določanju genotipov ekstenzivnih ringlojev
Anja Mesiček, 2020, diplomsko delo

Opis: Vzorčenje 30 akcesij ringlojev iz genske banke FKBV, ki se nahaja na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, je potekalo poleti leta 2017. Iz zunanjih delov krošenj smo nabrali vzorce listov in ugotavljali ali obstajajo razlike med posameznimi genotipi v vsaj eni kvantitativni lastnosti listov, ki bi jih lahko kasneje z zanesljivostjo uporabili pri morfološki determinaciji in opisu ekstenzivnih ringlojev. Izmerili oz. določili smo 20 deskriptorjev, povzetih po UPOV-u (npr. dolžina listne ploskve, premer listne ploskve, dolžina listne konice itd.), nato pa z modusi (vrednosti, ki se največkrat ponovijo) opisali razlike med njimi in katera vrednost se znotraj razredov največkrat pojavlja. Listi pri različnih genotipih ekstenzivnih ringlojev so si sicer dokaj podobni, vendar obstajajo med njimi očitne razlike v povezavi z njihovimi kvantitativnimi in kvalitativnimi lastnostmi. Za razločevanje med akcesijami bi bile najbolj zanesljive naslednje lastnosti: razmerje med dolžino in širino listne ploskve, kot pri vrhu listne ploskve, dolžina konice na vrhu listne ploskve, oblika baze listne ploskve, oblika listnega roba (nazobčanost, nažaganost), globina žleba listnega peclja, položaj nektarijev in delno tudi dominantna barva zgornje strani listne ploskve.
Ključne besede: ringlo, morfološke značilnosti, listi, deskriptorji, Prunus Domestica L.
Objavljeno: 23.09.2020; Ogledov: 141; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

5.
Morfogenomska karakterizacija sliv (Prunus domestica L.), vključenih v gensko banko koščičarjev
Anja Kac, 2020, diplomsko delo

Opis: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je bilo v letu 2018 in 2019 vzorčenih 40 dreves sliv. Leta 2018 so se začela vzorčenja plodov. Prva drevesa so bila vzorčena v sredini julija in zadnja v začetku avgusta. Leto kasneje, konec marca 2019, se je začelo vzorčenje cvetov tistih dreves, katerih plodovi so bili vzorčeni, sam proces pa je bil zaključen v začetku aprila. Izvedene so bile meritve različnih parametrov, kot so dimenzija (višina, širina), dlakavost, barva kožice ploda, spojenost mesa s koščico, oblika venčnih listov, velikost cvetnega peclja itd. Za interpretacijo rezultatov so bile uporabljene smernice za izvajanje poskusov izrazitosti, enotnosti in stabilnosti evropskih sliv (Prunus domestica L.), ki jih je izdala Mednarodna zveza za zaščito novih sort rastlin (UPOV) leta 2002 v Ženevi. Smernicam so bile dodane tudi nekatere modifikacije, zgolj za lažje interpretiranje rezultatov. Proučene so bile posamezne akcesije sliv iz genske banke koščičarjev ter opredeljene morfogenomske karakteristike le teh.
Ključne besede: sliva, Prunus domestica, deskriptorji, cvet, plod
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 175; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (4,75 MB)

6.
HIŠNI OBISK PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE OB ROJSTVU OTROKA
Irena Emeršič, 2009, diplomsko delo

Opis: IZVLEČEK Diplomska naloga predstavlja raziskavo o zadovoljstvu in nezadovoljstvu mater s hišnimi obiski patronažne medicinske sestre ob rojstvu otroka, izvedeno leta 2008/09, v katero je bilo zajetih 30 otročnic, katerih novorojenci so stari do 28 dni. Cilji raziskave so bili: Ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na počutje (subjektivno počutje) matere ob hišnih obiskih. Ugotoviti, kako matere sprejemajo obremenitve in neizkušenost v zvezi z oskrbo novorojenca. Ugotoviti kako v Sloveniji poskrbi patronažna služba za matere ob rojstvu otroka. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirane otročnice povprečno stare 29 let, z dvema otrokoma, zadovoljne z obiski patronažne medicinske sestre. Da so empatija in vključevanje družine, predvsem očeta pomembni dejavniki, ki vplivajo na počutje in zadovoljstvo matere. Matere dobro prenašajo obremenitve in neizkušenost pri oskrbi novorojenca. Patronažna služba pa v Sloveniji dobro poskrbi za matere ob rojstvu otroka. Med zastavljenimi hipotezami sta dve potrjeni: Da matere potrebujejo več obiskov in s tem več pozornosti medicinske sestre. Da so matere zadovoljne z delom patronažne medicinske sestre. Hipoteza, da si matere želijo, da bi otroke in njih oskrbela babica pa je ovržena, saj so rezultati raziskave pokazali, da si kar 80% izprašanih otročnic želi na hišnem obisku patronažno medicinsko sestro. Nosečnost, porod in poporodno obdobje ni bolezen, temveč fiziološki procesi, vendar kljub temu prinaša določeno tveganje za zdravje in življenje matere in otroka. Zavedati se moramo, da se je potrebno zelo posvetiti zdravju žensk v obdobju, ko so najbolj ranljive, v času, ko rojevajo nova življenja.
Ključne besede: DESKRIPTORJI: otročnica, novorojenec, družina, patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, javno zdravstvo
Objavljeno: 27.05.2009; Ogledov: 4504; Prenosov: 1301
.pdf Celotno besedilo (904,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici