1. Analiza programov deradikalizacije v Evropi in možnosti implementacije v Sloveniji : magistrsko deloNatalija Mrazovič-Kavaš, 2021, magistrsko delo Opis: Čeprav sta proučevanje deradikalizacije in odvračanje od radikalizacije relativno novi, je v zadnjih nekaj desetletjih veliko držav Evropske unije oblikovalo programe za obravnavo naraščajoče grožnje ekstremizma in radikalizacije – tako z verskega kot s političnega vidika. Radikalizacija, ki vodi v nasilni ekstremizem in z njo radikalizirane posameznike in skupine, predstavlja enega izmed večjih varnostnih izzivov v sodobni družbi, prav tako se dojema za eno izmed večjih naraščajočih groženj Evropski uniji. Številni strokovnjaki in raziskovalci so v okviru preprečevanja pojavnih oblik in negativnih posledic začeli razvijati preventivne ukrepe, med drugim tudi z deradikalizacijo. To vodi do številnih vprašanj: ali se sedanji programi deradikalizacije uporabljajo za radikalizirane posameznike, ali so pri tem potrebni različni pristopi in ali bi ti programi pripomogli k ponovni vključitvi posameznika nazaj v družbo. Obstaja precej nesoglasij glede tega, ali so takšni programi učinkoviti ukrepi za reševanje problema in kateri so ključni sestavni deli takšnega programa. Zato sta proces deradikalizacije in njen uspeh ključnega pomena za varnost na socialni, nacionalni in mednarodni ravni. V magistrskem delu so bili izbrani programi, ki so jih razvile evropske države, in sicer Nemčija, Nizozemska in Švedska, v delu se je poskušalo najti čim več podobnosti in razlik med njimi. Prav tako je bila narejena primerjava ugotovitev intervjujev slovenskih strokovnjakov z varnostnega področja. Ker Slovenija svojega programa deradikalizacije nima, se je v magistrskem delu poskušalo s pomočjo opravljenih intervjujev in analize programov evropskih držav najboljše prakse implementirati na raven države.
Ključne besede: magistrska dela, radikalizacija, ekstremizem, preprečevanje, deradikalizacija
Objavljeno v DKUM: 31.08.2021; Ogledov: 932; Prenosov: 93
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
2. Vloga lokalne skupnosti in policije v lokalni skupnosti pri procesu preprečevanja in odvračanja od radikalizacije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAida Ajdinović, 2021, diplomsko delo Opis: Vprašanje zaznavanja in preprečevanja radikalizacije ter deradikalizacije je postalo v zadnjih dveh desetletjih ena od osrednjih tem varstvoslovja. Teroristični napadi v evropskih prestolnicah, nasilje nad manjšinami, in borci, ki se vračajo iz bojišč v tujini so le nekateri primeri radikalizacije v sodobni Evropi. V diplomski nalogi so obravnavani in pojasnjeni osnovni termini, povezani s temo, nato pa so predstavljeni različni pogledi na kompleksen fenomen radikalizacije ter najpogostejših oblik nasilnih političnih in verskih ekstremizmov. V osrednjem delu prikazuje faze radikalizacije ter možnosti ukrepanja pri vsaki od njih, prav tako pa poskuša prepoznati ključne družbene akterje, s katerimi je boj proti radikalizaciji uspešnejši.
Sodobna teorija in praksa namreč kažeta, da radikalizacija ne vodi nujno v izvajanje nasilnih kaznivih dejanj zoper življenje in zdravje ljudi, in tako je za zgodnjo zaznavanje radikalizacije ključna intervencija iz lokalnega okolja radikaliziranega posameznika ali skupine, medtem ko so represivni organi pomembnejši v poznejših fazah radikalizacije, ko se posameznik ali skupina že pomikajo proti nasilju. Pri tem pa ne gre le za detektiranje deležnikov, temveč morajo tudi deležniki sami prepoznati svojo vlogo ter biti primerno usposobljeni in izobraženi, da se lahko odzovejo na rastočo nevarnost radikalizacije. V zadnjih poglavjih so predstavljene še nekatere dobre prakse ter možnosti prenosa širokega vsedružbenega pristopa v slovensko realnost.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilni ekstremizem, radikalizacija, deradikalizacija, policijsko delo v skupnosti, družbeno odzivanje
Objavljeno v DKUM: 07.05.2021; Ogledov: 907; Prenosov: 94
Celotno besedilo (745,39 KB) |
3. Deradikalizacija in probacija v sodobnih družbah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeŠpela Černigoj, 2018, diplomsko delo Opis: V zadnjem času se v Evropi, pa tudi drugod po svetu, vse pogosteje srečujemo s problemom radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem in terorizem. Kot protiutež omenjenim problemom so strokovnjaki in akademiki pričeli z razvijanjem različnih protiukrepov, kot sta odvrnitev in deradikalizacija. Pri odvrnitvi gre za proces spreminjanja vedenja, v smislu odvrnitve posameznika od uporabe nasilja za dosego svojih ciljev. Pri deradikalizaciji pa gre za še bolj zahteven proces miselnih sprememb, sprememb posameznikovega sistema prepričanj in sistema vrednot, zavrnitev ekstremnih ideologij in hkrati za sprejemanje novih, družbeno sprejemljivih vrednot (Bertram, 2015). Z »neterorističnega« vidika je proces odvrnitve videti kot pomembnejši dejavnik od deradikalizacije. Nekateri so mnenja, da je posameznikovo vedenje tisto, ki zavrača uporabo nasilja za dosego nekih ciljev. Pa vendar, če posameznik ne gre skozi proces deradikalizacije, ni zagotovila, da je ob spremembi vedenja spremenil tudi svoja prepričanja in stališča. Če oseba teh ne spremni, je tveganje za ponovno radikalno, nasilno dejanje toliko večje (Striegher, 2013). Gre torej za izjemno kompleksna procesa, ki zahtevata večdeležniški, multiagencijski pristop, tako vladnih kot tudi nevladnih organizacij. Med pomembnejšimi akterji je tudi probacija, ki odigra pomembno vlogo predvsem v pripravi (še ne) deradikaliziranega posameznika nazaj v lokalno okolje po prestani kazni. Probacijsko in zaporsko okolje bi morali vse svoje znanje, mehanizme in ideje usmeriti v preprečevanje radikalizacije znotraj zaporov ter v uspešno izvedbo rehabilitacije, resocializacije in na koncu tudi reintegracije.
Ključne besede: diplomske naloge, radikalizacija, deradikalizacija, odvrnitev, probacija
Objavljeno v DKUM: 15.10.2018; Ogledov: 1657; Prenosov: 255
Celotno besedilo (1,18 MB) |
