1. Vloga socialne opore pri osebah, odvisnih od alkohola : magistrsko deloBarbara Trobentar, 2024, magistrsko delo Opis: Alkoholizem v Sloveniji predstavlja ključen javnozdravstveni problem, saj se po porabi alkohola in po posledicah škodljive rabe alkohola uvrščamo v sam vrh EU. Magistrsko delo tako teoretično kot empirično proučuje odnos med socialno oporo, depresivnostjo, osamljenostjo, samomorilno ideacijo in motivacijo za sprememb, pri osebah, odvisnih od alkohola, ki so v procesu zdravljenja. V študiji (N = 139) smo poleg demografskih vprašanj uporabili Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore (MSPSS), De Jong Gierveld lestvico za emocionalno in socialno osamljenost, Lestvico depresivnosti (CES-D), Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja (PSS) in Lestvico motivacije za spremembo (URICA). V prvem delu analiz smo preverili merske značilnosti Lestvice motivacije za spremembo (URICA), pri čemer smo potrdili ustrezno veljavnost in zanesljivost lestvice ter potrdili predvideno štiri-faktorsko strukturo. Nadalje so rezultati naših analiz pokazali, da socialna opora statistično pomembno negativno napoveduje depresivnost, osamljenost in samomorilno ideacijo, medtem ko med socialno oporo in motivacijo za spremembo nismo ugotovili linearnega odnosa. Izkazalo se je tudi, da socialna opora mediira odnos med osamljenostjo in depresivnostjo ter med depresivnostjo in samomorilno ideacijo. Izsledki naše študije nudijo dodatno razumevanje preučevanih konstruktov in dokazujejo pomembno vlogo socialne opore pri duševnem zdravju oseb, odvisnih od alkohola.
Ključne besede: odvisnost od alkohola, socialna opora, depresivnost, osamljenost, samomorilna ideacija, motivacija za spremembo
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (2,67 MB) |
2. Mediacijska vloga kvalitete spanja in moderatorska vloga kronotipa v odnosu med uporabo socialnih omrežij in duševnim zdravjem : magistrsko deloUrška Vršič, 2023, magistrsko delo Opis: Uporaba socialnih omrežij (skrajšano USO) je aktivnost, ki je pri mladih odraslih in adolescentih nekaj normativnega, vsakdanjega in vedno bolj priljubljenega. Kljub njeni razširjenosti ima lahko USO tudi negativne posledice za nas. Glede na raziskave, se USO negativno povezuje s kakovostjo spanja, kronotipom in duševnim zdravjem. V naši raziskavi smo preverili kompleksne odnose med prej omenjenimi spremenljivkami pri študentih iz Slovenije. Zanimalo nas je, ali kakovost spanja mediira odnos med USO in duševnim zdravjem. Zraven tega smo preverili, če je kronotip moderator odnosa med USO in kakovostjo spanja ter odnosa med kakovostjo spanja in duševnim zdravjem. Izvedli smo longitudinalno študijo s krajšim časovnim razmikom. Vzorec je sestavljalo 161 udeležencev, od tega je bilo 80,1 % žensk in 16,1 % moških. Povprečna starost je znašala 22,4 let (SD = 2,5). Za merjenje USO smo uporabili vprašalnik o uporabi socialnih omrežij, s katerim smo izmerili značilno USO ter čustveno doživljanje ob USO. Duševno zdravje študentov smo preverili s skrajšano verzijo lestvice depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21). Spremenljivki vezani na spanje smo preverili s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja (PSQI) ter vprašalnikom jutranjosti in večernosti (MEQ). Meritve USO, kakovosti spanja in duševnega zdravja smo opravili trikrat v treh tednih. Rezultati so pokazali, da samo lestvica čustvenih doživljanj v prvem tednu statistično značilno negativno napoveduje kakovost spanja v drugem tednu. Prav tako lestvica čustvenih doživljanj, statistično značilno negativno napoveduje duševno zdravje v tretjem tednu. Kakovost spanja je delno mediirala na odnose med lestvico čustvenih doživljanj in duševnim zdravjem študentov. Kronotip se ni izkazal za statistično značilnega moderatorja v teh odnosih.
Ključne besede: socialna omrežja, kakovost spanja, kronotip, depresivnost, anksioznost, stres.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 573; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,04 MB) |
3. Odnos med telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo pri uporabnikih Instagrama : magistrsko deloTim Kotnik, 2022, magistrsko delo Opis: Vsesplošna uporaba spletnega družabnega omrežja Instagram spodbuja številne raziskovalce k preučevanju njegovega vpliva na duševno zdravje posameznika. Zaključno delo teoretično in empirično proučuje, kako je način uporabe Instagrama povezan s posameznikovo telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo. V raziskavi je sodelovalo 267 udeležencev, starih od 18 do 76 let. Podatke smo zbrali preko spletnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz Prilagojene večdimenzionalne lestvice uporabe Facebooka, Lestvice pasivne in aktivne uporabe družabnih omrežij, Vprašalnika samopodobe za posameznike v poznem mladostništvu in zgodnji odraslosti, Vprašalnika socialne primerjave, Frostove multidimenzionalne lestvice perfekcionizma in Vprašalnika depresije, anksioznosti in stresa. Rezultati naših analiz so pokazali, da se pasivna uporaba Instagrama statistično pomembno ne povezuje s telesno samopodobo in depresivnostjo. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se telesna samopodoba – zunanji videz negativno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma, medtem pa ne prihaja do povezav s telesno samopodobo – telesne sposobnosti. Nadalje so rezultati pokazali, da se depresivnost pozitivno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma in obema oblikama telesne samopodobe. Socialna primerjava se je izkazala kot statistično pomemben moderator odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in telesno samopodobo. Medtem pa intenziteta uporabe Instagrama ni statistično pomemben moderator odnosa med pasivno uporabo Instagrama in telesno samopodobo. Izkazalo se je tudi, da socialna primerjava ne moderira odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in pojavnostjo depresivnih simptomov. Izsledki naše raziskave nudijo poglobljeno razumevanje preučevanih konstruktov in pomembne ugotovitve dokaj neraziskanega področja. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spletnega orodja Instagram.
Ključne besede: telesna samopodoba, perfekcionizem, depresivnost, Instagram, socialna primerjava
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 949; Prenosov: 298
Celotno besedilo (1,51 MB) |
4. Vpliv presnovnega sindroma na razvoj anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2 : magistrsko deloNika Polšak, 2022, magistrsko delo Opis: V današnjem času je presnovni sindrom vse bolj pogosta presnovna motnja. Presnovni sindrom je močno povezan s sladkorno boleznijo tipa 2 (SBT2) in duševnimi motnjami. Predvsem prevalenci anksioznosti in depresivnosti naraščata na globalni ravni. Namen raziskave je bil preučiti pojav anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja na mišjem modelu SBT2. Pri tem nas je zanimal tudi vpliv spola. V ta namen smo miši razdelili v tri skupine. Prva skupina je predstavljala kontrolno skupino, ki smo jo hranili s standardno prehrano (CD). Drugo skupino smo hranili z zahodno dieto (WD). Tretjo skupino smo po obdobju hranjenja z WD izpostavili kratkotrajni kalorični restrikciji (RCD), saj nas je zanimalo, ali bo kalorična restrikcija, ki povzroči remisijo SBT2, povzročila tudi zmanjšanje nagnjenosti k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Vpliv prehranskega režima smo ocenjevali s pomočjo vedenjskih testov. Za ocenjevanje lokomotorike smo uporabili test odprtega polja (OFT), za ocenjevanje anskioznemu vedenju podobnega obnašanja test dvignjenega labirinta v obliki križa (EPM) in za ocenjevanje depresivnemu vedenju podobnega obnašanja test prisilnega plavanja (FST). Ugotovili smo, da indukcija SBT2 z zahodno dieto ni vplivala na pojav anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri miših. Prav tako na pojav omenjenih motenj ni vplival spol. Ugotovili pa smo, da so bile WD samice bolj aktivne kot WD samci (bile so hitrejše, prehodile so večjo razdaljo in manj časa mirovale). V skladu s tem, da indukcija SBT2 ni vplivala na teste anskioznemu in depresivnemu podobnemu obnašanju, tudi kalorična restrikcija ni vplivala na k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Opazili smo vpliv habituacije na nekatere vedenjske teste. Pri testu OFT smo opazili zmanjšanje raziskovalnega vedenja pri ponavljanju testa, pri testu EPM pa zmanjšano raziskovanje odprtih krakov pri ponavljanju testa.
Ključne besede: presnovni sindrom, sladkorna bolezen, anksioznost, depresivnost, zahodna dieta, kalorična restrikcija, vedenjski testi
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 924; Prenosov: 76
Celotno besedilo (2,41 MB) |
5. Duševno zdravje osnovnošolskih učiteljev in prepoznavanje duševnih stisk pri učencihNatalija Žist, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati nivo duševnega zdravja med osnovnošolskimi učitelji v Sloveniji in ugotoviti njegovo napovedno vlogo pri prepoznavanju duševnih stisk ter nudenju pomoči učencem v duševnih stiskah. Zanimalo nas je tudi, ali osnovnošolski učitelji menijo, da vedo dovolj o duševnih stiskah učencev in ali se njihova ocena lastne sposobnosti za obravnavo učencev v duševnih stiskah povezuje z njihovo zmožnostjo prepoznavanja in pripravljenostjo nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. S pomočjo podatkov, ki smo jih pridobili na vzorcu 230 osnovnošolskih učiteljev, smo izvedli dve logistični regresijski analizi in potrdili, da stopnja psihološkega blagostanja pri učiteljih pozitivno napoveduje njihovo zmožnost prepoznavanja in nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. Na podlagi izračunanih modelov logistične regresije pa nismo uspeli potrditi predpostavk, da stopnje stresa, anksioznosti in depresivnosti med učitelji negativno napovedujejo njihovo zmožnost prepoznavanja in nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. Kljub temu menimo, da je naša raziskava, ki je ena izmed redkih na tem področju, opozorila na pomembnost krepitve duševnega zdravja pri učiteljih in njihovega poznavanja duševnih stisk pri učencih za vzpostavljanje zdravega ter spodbudnega šolskega okolja.
Ključne besede: psihološko blagostanje, depresivnost, anksioznost, stres pri učiteljih, duševne stiske učencev
Objavljeno v DKUM: 23.07.2021; Ogledov: 1423; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,32 MB) |
6. Pismenost o duševnem zdravju med študenti na HrvaškemŽana Brzuhalski, 2021, magistrsko delo Opis: Pomanjkljivo znanje, stigma in diskriminacija so razlogi, zakaj težave v duševnem zdravju doživljamo drugače kot težave s telesnim zdravjem (Rickwood, Deane, Wilson in Ciarrochi, 2005). Zaradi tega, smo se v magistarski nalogi odločili raziskati stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med populacijo študentov na Hrvaškem. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo pismenosti o duševnem zdravju v povezavi z nekaterimi socio-demografskimi spremenljivkami, preverjali smo odnos med osamljenostjo in depresivnostjo v povezavi s pismenostjo o duševnem zdravju. V naši raziskavi je sodelovalo 317 oseb, ki študirajo na 21. univerzah na Hrvaškem. Povprečna starost udeležencev je bila 22,46 let. Za merjenje smo uporabili Lestvico pismenosti o duševnem zdravju, De Jong Gierveld lestvico emocionalne in socialne osamljenosti in WHO-5 index dobrega počutja. Ugotovili smo, da so študenti v določeni meri precenili svojo pismenost o duševnem zdravju, kar so potrdili rezultati. Ugotovili smo, da študenti nezdravstvenih študijskih smeri (Inženiring, Pravo in Ekonomija in management) slabše prepoznavajo duševne motnje, imajo pomanjkljivo znanje o iskanju informacij o duševnih motnjah in izražajo negativna stališča do iskanja pomoči. Potrdili smo, da je višja stopnja pismenosti o duševnem zdravju povezana z ženskim spolom, prisotnostjo izkušenj s težavami v duševnem zdravju in zdravstveno študijsko usmeritvijo.
Ključne besede: pismenost o duševnem zdravju, izkušnje, študenti, depresivnost, osamljenost
Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 1245; Prenosov: 146
Celotno besedilo (2,96 MB) |
7. Vloga pozitivnih in negativnih vidikov psihičnega blagostanja v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjemNina Kozinc, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko nalogo smo osnovali z namenom boljšega razumevanja narave odnosa med čuječnostjo in akademskim odlašanjem ter vloge subjektivnega blagostanja, stresa, depresivnosti in anksioznosti v tem odnosu. Akademsko odlašanje je opredeljeno kot tendenca učenca oz. študenta po nepotrebnem odlašanju s študijem povezanih dejavnosti. Cilj magistrskega dela je bil raziskati, ali čuječnost, opredeljena kot usmerjanje pozornosti na poseben način, z namenom, v sedanjem trenutku in brez obsojanja, napoveduje nižje akademsko odlašanje in ali imajo boljše subjektivno blagostanje ter nižja anksioznost, depresivnost in stres mediacijsko vlogo v tem odnosu. Vzorec je zajemal 278 udeležencev (212 študentk in 66 študentov) različnih študijskih smeri, starih med 19 in 44 let. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki je zajemala demografska vprašanja in Lestvico akademske prokrastinacije (SI), Kentuckyjski vprašalnik čuječnostnih spretnosti (KIMS), Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS), Lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in Lestvico pozitivnih in negativnih izkušenj (SPANE). Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS in SPSS priključkom Makro. Rezultati naše raziskave so pokazali, da se čuječnost pozitivno povezuje s subjektivnim blagostanjem in negativno s stresom, depresivnostjo in anksioznostjo. Subjektivno blagostanje se negativno povezuje z akademskim odlašanjem, medtem ko med stresom, anksioznostjo in depresivnostjo ter akademskim odlašanjem obstaja negativna korelacija. Pravilno smo predpostavljali, da čuječnost negativno napoveduje akademsko odlašanje. Z mediatorskimi analizami smo potrdili tudi hipotezo, ki je predpostavljala, da ima subjektivno blagostanje delno mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, tako da čuječnost pozitivno napoveduje subjektivno blagostanje, ki dalje negativno napoveduje akademsko odlašanje. Nismo pa potrdili hipotez, ki so predpostavljale, da imajo stres, anksioznost in depresivnost mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem. Subjektivno blagostanje bi torej lahko bil pomemben mehanizem v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, vendar bi bilo treba zaradi razmeroma šibkih korelacij ta odnos še bolj poglobljeno raziskati. V praktičnem smislu nam lahko magistrska naloga nudi osnovo za oblikovanje v razvoj čuječnosti usmerjenih intervencij.
Ključne besede: akademsko odlašanje, čuječnost, subjektivno blagostanje, stres, anksioznost, depresivnost
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 1354; Prenosov: 249
Celotno besedilo (1,35 MB) |
8. Stres, breme in depresija pri družinskih negovalcih oseb z demencoUrška Koštomaj, 2019, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrske naloge je bil raziskati, ali je splošno zdravje družinskih negovalcev slabše od splošnega zdravja ostale populacije. Preverjali smo razliko v stresu, depresiji in zadovoljstvu z življenjem. Preverjali smo tudi razlike med negovalci, ki skrbijo za svojca z demenco, in sicer glede na različne dejavnike, kot so naziv uradnega skrbnika, skupno prebivališče s svojcem z demenco, samostojna ali deljena skrb za svojca, partnerji v primerjavi z odraslimi otroki in trajanje oskrbe v letih. V raziskavi je skupno sodelovalo 223 udeležencev. Pri zbiranju podatkov smo uporabili lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS), lestvico depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS) ter vprašalnik bremena (ZB-22). Ugotovili smo, da je splošno zdravje družinskih negovalcev slabše od splošnega zdravja ostale populacije. Družinski negovalci oseb z demenco doživljajo več stresa, izražajo višje ravni depresivnosti in so manj zadovoljni z življenjem kot posamezniki, ki ne skrbijo za svojca z demenco. Med omenjenima skupinama nismo našli statistično pomembne razlike v moči negativne povezanosti med stresom in zadovoljstvom z življenjem. V primerjavi med družinskimi negovalci oseb z demenco smo ugotovili, da družinski negovalci, ki živijo s svojcem z demenco, doživljajo večje breme kot tisti, ki ne živijo s svojcem z demenco. Ostale zastavljene hipoteze glede razlik med družinskimi negovalci niso niso bile potrjene.
Ključne besede: družinski negovalci, demenca, stres, depresivnost, breme, zadovoljstvo z življenjem.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1614; Prenosov: 200
Celotno besedilo (846,33 KB) |
9. Izgorelost in depresivnost na delovnem mestu: vloga z delom povezanih iracionalnih prepričanj, delovnih zahtev in prenosa dela v zasebno življenjeKaja Sel, 2019, magistrsko delo Opis: Izgorelost in depresivnost sodita med najpogostejši duševni motnji v delovnem okolju in se povezujeta s številnimi negativnimi posledicami, tako na osebni ravni kot tudi na ravni organizacije. Namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti individualne dejavnike in dejavnike, ki vplivajo na razvoj motenj po izteku delovnega časa. Tako smo raziskali, kako se z izgorelostjo in depresivnostjo povezujejo z delom povezana iracionalna prepričanja (neuspeh in zahteve uspešnosti), prenos dela v zasebno življenje, kognitivne delovne zahteve, čustvene delovne zahteve, afektivna ruminacija in miselni odklop.
V raziskavo je bilo vključenih 207 zaposlenih oseb, v starostnem razponu od 20 do 69 let, od tega je bilo 54,1 % žensk. Udeleženci so imeli različne stopnje izobrazbe, delo so opravljali na različnih poklicnih področjih. Izpolnjevali so vprašalnik z demografskimi podatki, nato pa testno baterijo, sestavljeno iz vprašalnika izgorelosti (MBI- GS), vprašalnika o bolnikovem zdravju (PHQ-9), vprašalnika z delom povezanih iracionalnih prepričanj (WIB-Q), vprašalnika kazalnikov dela in zasebnosti (WHIB), vprašalnika ruminacije v zvezi z delom (WRRQ) in vprašalnika delovnih zahtev in virov. Zastavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo hierarhične multiple regresije in mediacijskih analiz, kjer smo v vlogo mediatorjev postavili afektivno ruminacijo in miselni odklop.
Rezultati so pokazali, da se izgorelost in depresivnost povezujeta s podobnimi konstrukti, iz česar lahko sklepamo, da je ločevanje med motnjama v poklicnem okolju oteženo. Med napovednike izgorelosti umeščamo afektivno ruminacijo, miselni odklop in prenos dela v zasebno življenje, depresivnost pa statistično pomembno napoveduje le afektivna ruminacija. Mediacijske analize nam povedo, da se neuspeh preko afektivne ruminacije povezuje z izgorelostjo in depresivnostjo, preko miselnega odklopa pa le z izgorelostjo. Prenos dela v zasebnost se preko miselnega odklopa povezuje z obema odvisnima spremenljivkama (izgorelostjo in depresivnostjo), čustvene delovne zahteve pa se preko afektivne ruminacije povezujejo le z izgorelostjo. Rezultati mediacijskih analiz, kjer v vlogi neodvisnih spremenljivk nastopajo zahteve uspešnosti in kognitivne delovne zahteve, kažejo, da se te niso izkazale kot statistično pomembne.
Ključne besede: izgorelost, depresivnost, z delom povezana iracionalna prepričanja, prenos dela v zasebno življenje, čustvene delovne zahteve, kognitivne delovne zahteve, afektivna ruminacija, miselni odklop
Objavljeno v DKUM: 18.02.2019; Ogledov: 1900; Prenosov: 572
Celotno besedilo (1,15 MB) |
10. Vloga zasebnega samozavedanja v odnosu med sočutjem do sebe in psihičnim blagostanjemDorotea Dragošič, 2018, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti odnose med sočutjem do sebe, psihičnim blagostanjem, depresivnostjo, anksioznostjo in vidikoma zasebnega samozavedanja (ruminacijo ter refleksijo). Ljudje se med seboj razlikujemo glede tega, koliko časa namenjamo razmišljanju o notranjih vidikih sebe, kot se tudi razlikujemo glede tega, koliko sočutja imamo do sebe. Za posameznike z višjim sočutjem do sebe je značilno, da imajo boljše psihično zdravje in redkeje zbolijo za depresijo ter anksioznostjo, v nasprotju s posamezniki z nižjim sočutjem do sebe. Cilj magistrskega dela je bil raziskati, ali vidika zasebnega samozavedanja ‒ kot mediatorja ‒ lahko razložita koristne učinke sočutja do sebe na depresivnost in anksioznost ter na psihično blagostanje. Vzorec je zajemal 164 udeležencev (56 moških in 108 žensk), starih od 16 do 64 let, z različnimi stopnjami izobrazbe. Podatke smo zbrali preko spleta, s testno baterijo, ki je vsebovala demografski del, Vprašalnik ruminacije in refleksije (RRQ), Lestvico sočutja do sebe (SCS), Vprašalnik mentalnega zdravja ‒ kratka oblika (MHC-SF), Vprašalnik anksioznosti (STAI X2) ter Lestvico centra epidemioloških študij depresivnosti (CES-D). Zastavljene hipoteze smo preverjali s programom SPSS ter s SPSS-priključkom Process Makro. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je sočutje do sebe negativno povezano z ruminacijo, depresivno simptomatiko in anksioznostjo ter pozitivno povezano z refleksijo, skupnim rezultatom psihičnega blagostanja in z vidiki psihičnega blagostanja. Ruminacija je bila s simptomi depresivnosti in anksioznostjo pozitivno povezana, refleksija pa je imela pozitivno povezavo le z enim vidikom psihičnega blagostanja (psihološkim blagostanjem) in statistično nepomembne povezave s skupnim rezultatom na MHC-SF in z ostalima dvema vidikoma psihičnega blagostanja (emocionalnim, socialnim blagostanjem), z anksioznostjo ter s simptomi depresivnosti. Z mediatorskimi analizami smo ugotovili, da sočutje do sebe napoveduje depresivnost direktno, anksioznost in blagostanje pa direktno ter indirektno preko ruminacije.
Ključne besede: zasebno samozavedanje, ruminacija, refleksija, sočutje do sebe, psihično blagostanje, depresivnost, anksioznost.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2018; Ogledov: 1785; Prenosov: 489
Celotno besedilo (1,04 MB) |
