| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Depresivna motnja pri pacientu s sladkorno boleznijo
Marija Brcar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili depresivno motnjo pri pacientu s sladkorno boleznijo, izpostavili najpogostejše kazalnike, pogostost pojavljanja ter premagovanje depresivne motnje. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v diabetološki ambulanti zdravstvenega doma Velenje v mesecu decembru 2008. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika zaprtega in odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo petdeset naključno izbranih pacientov, ki so obiskali diabetološko ambulanto. Želeli smo ugotoviti ali spol in leta trajanja sladkorne bolezni ter prisotni kronični zapleti zaradi sladkorne bolezni pri pacientu, vplivajo na pojavnost depresivne motnje. Ugotovili smo, da spol in leta trajanja sladkorne bolezni bistveno vplivajo na pojavnost kazalnikov in s tem tudi na depresivno motnjo pri anketiranih pacientih s sladkorno boleznijo. Še posebej izrazito je ta ugotovitev vidna pri anketirankah, saj v veliki večini nakazujejo nagnjenost k depresivnim motnjam. Prav tako je iz prikazane grafične analize razvidno, da že prisotni kronični zapleti sladkorne bolezni vplivajo na pojavnost depresivne motnje pri anketiranih pacientih s sladkorno boleznijo, ter da so znaki izrazitejši, kot pri pacientih, ki ne navajajo kroničnih zapletov.
Ključne besede: depresivna motnja, sladkorna bolezen, kronični zapleti, sprememba razpoloženja, spol
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 2246; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Depresivna motnja ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu
Nika Bajc, 2009, diplomsko delo

Opis: O smrti ne govorimo radi, ob njej nam je neprijetno. Ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu pa ostanemo brez besed. V slovenskem prostoru ni veliko literature, ki bi lahko bila v oporo tako žalujočim staršem kot zdravstvenim delavcem in to predstavlja velik problem. Neustrezno izražena žalost, zapiranje vase, umik, nezainteresiranost in neustrezen odziv zdravstvenih delavcev, vse to lahko povzroči razvoj depresivne motnje pri materi, ki je doživela smrt svojega težko pričakovanega otroka. Diplomsko delo predstavlja rezultate raziskave, ki temelji na kvantitativni metodologiji z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika. Z njim opredeljujemo vlogo zdravstvenega tima v Psihiatrični kliniki Ljubljana in na Oddelku za psihiatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveni delavci v obeh ustanovah srečujejo s pacientkami z depresivno motnjo ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu. Anketiranci so v veliki meri mnenja, da si v času šolanja niso pridobili dovolj znanja, kako pristopiti in delovati v takšnih situacijah. Po večletnih delovnih izkušnjah ter z dobro organizacijo dela na oddelku medicinskim sestram delo s pacientkami z depresivno motnjo ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu ne predstavlja večjih obremenitev in ne vzbuja večjih negativnih osebnih doživetij.
Ključne besede: splav, mrtvorojenost, zgodnja smrt novorojenčka, smrt otroka, žalovanje, depresivna motnja, medicinska sestra.
Objavljeno: 15.02.2010; Ogledov: 2904; Prenosov: 547
.pdf Celotno besedilo (685,63 KB)

3.
Kakovost življenja in prisotnost depresivne motnje pri pacientih s KOPB
Aleksandra Jančič, 2011, specialistično delo

Opis: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) pomembno vpliva na kakovost življenja in pojav depresije. Cilj zdravljenja bolezni ni samo lajšanje simptomov in preprečevanje poslabšanj, temveč tudi izboljšanje kakovosti življenja. Patronažna medicinska sestra ima pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja in zaznavanju dejavnikov tveganja za pojav depresivne motnje pri pacientih s KOPB. Namen specialističnega dela je bil predstaviti vlogo patronažne medicinske sestre v obravnavi pacienta s KOPB in z raziskavo ugotoviti kakovost življenja in prisotnost depresivne motnje pri pacientih s KOPB. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Uporabili smo vprašalnik SGRQ in PHQ – 9. Anketirali smo 70 pacientov s KOPB iz območja Maribora. Dobljene podatke iz obeh vprašalnikov smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in SPSS 17.0. Rezultati. Ugotovili smo, da je kakovost življenja anketiranih pacientov s KOPB slaba. Odstotek celotnega zbirka točk vseh treh komponent (simptomi, aktivnosti in vplivi), kjer višji odstotek pomeni slabšo kakovost življenja, je v vprašalniku SGRQ 55,55 %. Najvišji odstotek predstavlja komponenta aktivnosti in sicer kar 80,70 %. Depresija je prisotna pri 88 % anketiranih pacientov s KOPB. Ugotovili smo tudi linearno korelacijo med kakovostjo življenja in prisotnostjo depresije. Sklep. Raziskava je pokazala, da se ob KOPB v več kot 80 % pojavlja depresivna motnja. Pomembno je, da se depresijo pravočasno prepozna in zdravi. Ugotovili smo, da večina anketiranih pacientov meni, da telesna aktivnost za njih ni varna. Temeljna naloga patronažne medicinske sestre je edukacija pacienta o primerni telesni aktivnosti in ohranitvi socialnih stikov kljub fizičnim omejitvam in občutku težke sape.
Ključne besede: KOPB, depresivna motnja, kakovost življenja, pacient s KOPB, patronažna medicinska sestra.  
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 2952; Prenosov: 532
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

4.
Depresivna motnja med odraslimi na podeželju
Patricija Kovač, 2012, diplomsko delo

Opis: Izhodišče. Depresivna motnja je ena izmed motenj razpoloženja in je bolezen našega časa. Je duševna motnja, ki lahko prizadene vsakogar, ne glede na spol, starost, raso ali vero, in v svoji razsežnosti pomembno vpliva na človekovo telesno in duševno zdravje. Pojavlja se lahko v vseh življenjskih obdobjih, že v otroštvu in vse do pozne starosti. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti prisotnost depresivne motnje med odraslimi na podeželju in predstaviti preventivo depresivnih motenj. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, kjer smo za zbiranje podatkov uporabili strukturiran vprašalnik. Dodatno smo za določanje stopnje depresivnosti uporabili standardiziran samoevalvacijski vprašalnik o stopnji depresivnosti (Zung), ki nam je pomagal ugotoviti počutje anketirancev, definirano v časovnem intervalu. Raziskovalni vzorec je obsegal 50 oseb moškega in ženskega spola na podeželju, v okolici Gornje Radgone, v starosti od 20 do 65 let, kar pomeni aktivno populacijo. K sodelovanju smo jih povabili naključno. Raziskava je bila izvedena januarja 2012. Rezultati. Analiza podatkov je pokazala, da dve tretjini anketiranih oseb nimata nobenih znakov depresivnosti, skoraj tretjina anketiranih oseb pa kaže minimalne do blage znake depresivnosti. Za preventivo pojava depresivne motnje dve tretjini anketirancev telesno poskrbita zase s sprehodi in aktivnostmi na svežem zraku, skoraj polovica anketirancev pa se pogovori s svojimi bližnjimi, ko se počutijo žalostne, osamljene in brez energije. Med tistimi, ki so kazali minimalne do blage znake depresivnosti, je bilo 21,3 % žensk in 10,6 % moških. Razvidno je, da ženske 2–krat pogosteje zbolijo za depresijo kot moški. Sklep. Depresivna motnja je velik problem za sedanjost in zaskrbljujoč problem za prihodnost, saj je pogosto neprepoznana in nezdravljena. Zato je depresivno motnjo potrebno čim prej diagnosticirati in začeti z zdravljenjem, da preprečimo posledice in omogočimo kakovostno življenje pacientu z depresijo ter njegovi družini.
Ključne besede: depresivna motnja, življenjska obdobja, zdravljenje, zdravstvena nega, pacient
Objavljeno: 02.10.2012; Ogledov: 1143; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

5.
Posebnosti priprave pacienta z depresivno motnjo na operacijo
Klementina Belaj, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili posebnosti priprave pacienta z depresivno motnjo na operacijo. Predstavili smo kaj depresija oziroma depresivna motnja sploh je. Opisali smo, kakšne motnje čustvovanja oziroma kakšno depresivno čustvovanje je značilno za paciente z depresijo. Izpostavili smo mednarodno klasifikacijo bolezni (MKB) in kako se razpoloženjske motnje delijo. Opisali smo tudi, kako zelo pomembna je komunikacija in sama priprava pacienta z depresivno motnjo na operacijo. V empiričnem delu diplomske naloge smo želeli ugotoviti, na kakšen način medicinske sestre pristopijo k depresivnemu pacientu, ali pri tem občutijo strah ali neugodje in ali se jim zdi, da imajo na tem področju dovolj znanja oziroma bi ga mogoče želeli pridobiti še več. Skozi raziskovalno nalogo smo ugotovili, da si skoraj vsi vprašani želijo dodatna znanja s področja specifične obravnave pacienta z depresivno motnjo med predoperativno pripravo pacienta.
Ključne besede: depresija, depresivna motnja, posebnosti priprave na operativni poseg, posebnosti komunikacije pri pacientu z depresivno motnjo
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 1191; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
DEPRESIVNA MOTNJA PRI MOŠKIH
Saška Kološa, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Depresivna motnja je motnja razpoloženja in čustvovanja. Kaže se s spremembami izgleda, mišljenja, vedenja in s spremembami drugih duševnih funkcij. Lahko se pojavi kot enkratna epizoda, ki po ustreznem zdravljenju izzveni, lahko pa preide v kronično motnjo, ki se ponavlja. Depresija lahko prizadene vsakogar; mlade, starejše, moške ali ženske. Namen diplomskega dela je predstaviti depresivno motnjo pri moških ter ugotoviti prisotnost depresivne motnje pri moških glede na starost in stan. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev podatkov pa anonimen anketni vprašalnik, ki je vseboval 23 vprašanj zaprtega, odprtega in polodprtega tipa. Za določanje stopnje depresivnosti smo uporabili Zungovo samoocenjevalno lestvico. Raziskovalni vzorec je obsegal 50 moških iz območju Prekmurja v starosti od 20 do 77 let. K sodelovanju smo jih povabili naključno. Raziskava je bila izvedena februarja 2013. Rezultati: Raziskava je pokazala, da 72 % anketiranih oseb ne kaže znakov depresije, pri 28 % anketiranih oseb pa je prisotna blaga depresija. Več kot polovica anketiranih oseb se občasno počuti brez energije, skoraj polovica pa jih rada zahaja v družbo, v kateri se počutijo dobro. Sklep: Depresivna motnja je ena izmed najpogostejših duševnih bolezni v Sloveniji. Za njo največkrat zbolijo ženske, vendar pa za njo obolevajo tudi moški. Depresivno motnjo je potrebno čim prej diagnosticirati in začeti z zdravljenjem, s tem je možnost ozdravitve večja.
Ključne besede: depresivna motnja, zdravljenje, moški, antidepresivi, samomorilnost
Objavljeno: 06.01.2014; Ogledov: 647; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (819,85 KB)

7.
Prepoznavanje samomorilnosti pri pacientih z depresivno motnjo
Eva Martinčič, 2015, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Depresija je bolezen, ki povzroča motnjo v delovanju možganov, njene posledice pa se lahko kažejo na različne načine. Vedno deluje na človeka celostno, na njegovo razpoloženje, mišljenje, počutje in vedenje, na to kako posameznik vidi svet okoli sebe in kakšno mišljenje ima o sebi. Samomorilnost kot najtežji simptom depresije predstavlja med zdravstvenimi delavci težavo pri prepoznavanju le tega. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti koliko so medicinske sestre uspešne pri prepoznavanju samomorilnosti pri pacientih z depresivno motnjo. Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela in kot inštrument raziskave anketni vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj odprtega in polodprtega tipa. Anketo smo izvajali meseca decembra, 2014 v eni izmed psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji, v kateri so sodelovali zaposleni v zdravstveni negi. V raziskavo smo vključili 25 ustrezno izpolnjenih anket. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili program SPSS. Izvedli smo primerjavo dveh skupin udeležencev, in sicer mlajših in starejših ter moških in žensk. Rezultati raziskave: Rezultati raziskave so pokazali, da pri prepoznavanju samomorilnosti večina (64 %) anketirancev meni, da je včasih sposobna prepoznati pacienta s samomorilnimi težnjami, medtem ko 36 % anketirancev meni da je pacienta s samomorilnimi težnjami sposobna prepoznati vedno. Podatki so tudi pokazali, da so anketirani zaposleni v zdravstveni negi sposobni prepoznati tako pacienta z depresivno motnjo, kot pacienta s samomorilno težnjo, ter da se znaki pri teh dveh pacientih razlikujejo med seboj. Sklep: K boljšemu prepoznavanju samomorilnosti in s tem preprečevanju samomora bi vsekakor pripomogla večja osveščenost družbe, dodatna izobraževanja zdravstvenih delavcev ter dodatne raziskave na tem področju.
Ključne besede: depresivna motnja, samomorilnost, vloga medicinske sestre, vloga svojcev, komunikacija
Objavljeno: 25.09.2015; Ogledov: 627; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (742,46 KB)

8.
OCENA DEPRESIVNOSTI PRI MLADOSTNICAH Z ORODJEM PHQ-9 IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE
Jasmina Mustafi, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Mladostništvo je izredno rizično obdobje za nastanek ali razvoj depresivne motnje, ki se zaradi intenziviranih pritiskov doma, v šoli in s strani vrstnikov pojavlja pogosteje kot sicer. Depresivna motnja močno vpliva na kakovost življenja, odnosov in nadaljnji duševni razvoj mladostnice v odraslo osebo. V prvi vrsti je pomembno, da je motnja odkrita in nato dovolj kakovostno obravnavana. Če je ne odkrijemo in zdravimo, se lahko ponavlja ali pojavlja v hujši obliki, posledice pa so hude osebne stiske, disocialno vedenje ali celo samomor. Metode: Raziskavo smo izvedli s pomočjo kvantitativne metode oziroma s pomočjo Pfizerjevega vprašalnika o bolnikovem zdravju 9 (PHQ-9), ki vsebuje 9 ocenjevalnih vprašanj in možnost štiristopenjske lestvice odgovorov. Rezultati in razprava: Rezultati raziskave oziroma naša ocena rezultatov izpolnjenih vprašalnikov je pokazala, da se depresivna motnja resneje pojavlja pri dobri tretjini vprašanih, skoraj polovica deklet pa je v zadnjih dveh tednih zaznala simptome blage stopnje depresivnosti. Sklep: Uspešnost odkrivanja in zdravljenja je večinoma odvisna od vztrajnosti posameznice in kakovosti sodelovanja prizadete z zdravstvenim timom ter podpore staršev in vrstnikov. Vsekakor pa je pomembno, da se prizadeta kakor tudi njeni najbližji stanja ne sramujejo, ga ne zanikajo ali ignorirajo. Dobro pa mora oziroma morajo biti tudi poučeni o bolezni in informirani o možnostih zdravljenja, kar pa je strokovna naloga tudi medicinskih sester.
Ključne besede: depresivna motnja, mladostnice, dejavniki tveganja, zdravljenje, zdravstvena nega.
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 1144; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (838,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici