1. Vpliv telesne aktivnosti na depresijo pri mladostnikihLina Zelenik, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Depresija je v današnjem času najpogostejša duševna motnja. Večina primerov se začne v adolescenci ali pri mladih odraslih in je pogosto kronično ter ponavljajoče se stanje. Zaradi pogostosti duševnih motenj med mladostniki in možnih dolgoročnih posledic je vpliv telesne aktivnosti na depresijo pri mladostnikih pomembna tema za raziskovanje. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv telesne aktivnosti na depresijo pri mladostnikih.
Metode: V namen priprave zaključnega dela smo sistematično pregledali znanstveno literaturo in uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela za opis posameznih pojmov. Za iskanje literature smo uporabili naslednje mednarodne podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Cochrane Library. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Za prikaz sinteze dokazov smo uporabili tematsko analizo.
Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 99 zadetkov, od katerih smo v končno analizo vključili 7 raziskav, ki so predstavljene v tabeli. Glavna tema, ki smo jo identificirali, je vpliv telesne aktivnosti na zdravljenje depresije pri mladostnikih z naslednjim tremi podkategorijami: vrste telesne aktivnosti, izidi in vrste zdravljenja.
Razprava in zaključek: Raziskave so pokazale, da je fizična aktivnost v sklopu zdravljenja in preprečevanja bolezni depresije pri mladostnikih pomembna. Vadba izboljša simptome depresije pri mladostnikih in ima zmeren antidepresivni učinek. Pri pacientih z depresijo je zdravstvenovzgojno delo bistvenega pomena, pri čemer ima največjo vlogo medicinska sestra, ki promovira telesno aktivnost in zdrav način življenja. Ključne besede: telesna aktivnost, depresija, mladostniki Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 107; Prenosov: 43
Celotno besedilo (760,11 KB) |
2. Vpliv poporodne depresije na izključno dojenjeNika Matjašič, 2022, diplomsko delo Opis: Poporodna depresija je stanje, ki ga lahko doživijo otročnice po porodu. Poznanih je veliko sprožilnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek poporodne depresije. Eden izmed mnogih povzročiteljev je izključno dojenje, ki predstavlja ključno prehrano prvih 6 mesecev otrokovega življenja. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv poporodne depresije na izključno dojenje.
Metode: Zaključno delo smo pripravili s pomočjo pregleda literature. Strokovna literatura je bila zbrana v treh podatkovnih bazah (PubMed, CINAHL, ScienceDirekt). V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, upoštevani so bili vključitveni in izključitveni kriteriji. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: Skupno število identificiranih virov, pregledanih v podatkovnih bazah, je bilo 329. V analizo smo lahko vključili 6 virov. Analiza je prikazana v tabeli, za sintezo je bila uporabljena sintezna tabela, v kateri so prikazane skupne karakteristike raziskav.
Razprava in zaključek: Pri večini raziskav je bilo ugotovljeno, da obstaja dvosmerna povezava med izključnim dojenjem in poporodno depresijo. Pomembno je, da zdravstveni delavci prepoznajo znake poporodne depresije in jih skušajo preprečiti. Ključnega pomena je otročnicam predstaviti znake in simptome poporodne depresije in pomen izključnega dojenja. Otročnice se morajo zavedati, da se ob pojavu kakršnihkoli simptomov lahko obrnejo na osebnega zdravnika, ginekologa ali druge zdravstvene delavce.
Ključne besede: poporodna depresija, izključno dojenje, dojenje Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 273; Prenosov: 164
Celotno besedilo (714,89 KB) |
3. Vpliv epidemije covid-19 na pojav depresije pri odraslihUrška Žuran, 2022, diplomsko delo Opis: Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj, zaradi katere ljudje poiščejo zdravniško pomoč. Leta 2019 se prvič pojavi bolezen, ki povzroča resne bolezni dihal, kot sta pljučnica in odpoved pljuč. Poimenovana je bila COVID-19 oziroma koronavirusna bolezen 2019. Nenaden izbruh te nalezljive bolezni in strogi ukrepi preprečevanja lahko negativno vplivajo na simptome depresije in povečujejo njeno pojavnost.
Izveden je bili sistematični pregled, analiza in sinteza literature, ki se je nanašala na vpliv epidemije COVID-19 na pojav depresije pri odraslih. Izbrane podatkovne baze so bile PubMed, Science Direct in Web of Science, omejitveni kriteriji pa so bili članki, objavljeni od 2020 do 2022 in celotno dostopni članki v angleškem jeziku. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama, ocena kakovosti dokazov je prikazana na podlagi hierarhije dokazov. V končni pregled smo vključili 9 študij. V sintezi dokazov smo rezultate razdelili v dva naslova. Vpliv COVID-19 na preučevane skupine je pokazal različne dejavnike tveganja glede na izpostavljenost. Zraven hitrega prepoznavanja bolj izpostavljenih skupin smo ugotovili, kako pomembna je pravočasna zaščita in ukrepanje.
Na pojav simptomov depresije ni vplivala večja verjetnost za okužbo ampak negativne spremembe, ki so se pojavile zaradi epidemije COVID-19. Karantena in izolacija sta, poleg drugih dejavnikov tveganja, močno prizadeli duševno zdravje ljudi. Tvegane skupine (npr.: ženske, mlada starost, brezposelnost) imajo več dejavnikov tveganja in potrebujejo dodatne zaščitne ukrepe pred pojavom simptomov epidemije. Ključne besede: depresija, epidemija COVID-19, vpliv, odrasli Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 195; Prenosov: 84
Celotno besedilo (893,32 KB) |
4. Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnicNataša Resnik, 2022, diplomsko delo Opis: COVID-19 se je hitro razširil po vsem svetu in povzročil pandemijo, ki je prinesla mnoge ukrepe varovanja javnega zdravja in spremenila življenje tudi nosečnicam. Vsled tega je namen zaključnega dela raziskati vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnic.
Zaključno delo temelji na raziskovalni metodi dela analize in sinteze podatkov. Izveden je bil »scooping« pregled (pregled obsega) znanstvene literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Cinahl, MEDLINE, SAGE Journals in Web of Science glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja virov smo prikazali s PRISMA diagramom. Kakovost izbranih člankov smo ocenjevali in jih uvrstili v nivo s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultate smo pridobili na osnovi vsebinske analize in sinteze zbranih podatkov.
V analizo in pregled smo vključili 34 člankov. Ugotovili smo, da so negotovosti in spremembe v zdravstveni praksi v času pandemije ustvarile dodatno zaskrbljenost ter negativno vplivale na duševno zdravje nosečnic. Nosečnice tako tvegajo razvoj duševnih težav, kot so depresija, tesnoba in simptomi posttravmatskega stresa. Raziskovalci poudarjajo psihosocialno podporo in pomen spremljanja perinatalnega duševnega zdravja med pandemijo za zaščito duševnega zdravja nosečnic.
Pregled literature na temo duševnega zdravja nosečnic v času pandemije COVIDA-19 pri slednjih izkazuje strah, zaskrbljenost, depresijo in anksioznost. Kako razsežen je psihološki vpliv pandemije, ki še vedno traja, še strokovnjaki sami ne vedo, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave. Ključne besede: nosečnost, koronavirus, depresija, tesnoba, psihosocialna podpora Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,19 MB) |
5. Učinek psihofizične aktivnosti na simptome stresa, depresije in anksioznosti pri učiteljihNina Kuhar, 2021, magistrsko delo Opis: Skrb za telesno in duševno zdravje ljudi v zadnjih letih postaja vse pomembnejša. Posamezniki si prizadevajo, da bi bilo njihovo psihofizično počutje čim boljše. Kljub temu pa raziskave kažejo, da stres, depresija in anksioznost prizadenejo veliko število ljudi. V boj proti duševnim stiskam se ljudje podajajo na različne načine; nekateri se posvetijo telesni aktivnosti, drugi čuječnosti, tretji najdejo drugačne metode, ki jim bolj ali manj uspešno pomagajo v boju z njihovim stiskami. Namen magistrske raziskave je bil s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 134 vzgojiteljev, učiteljev razrednega in predmetnega pouka ter učiteljev srednjih šol raziskati, kako telesno aktivni so učitelji, če se ukvarjajo s tehnikami čuječnosti, kako pogosto se pri njih izražajo simptomi depresije, anksioznosti in stresa ter ali ima psihofizična aktivnost kakšen vpliv na izraženost simptomov. S pomočjo kvantitativne obdelave podatkov smo ugotovili, da so učitelji telesno zelo aktivni, ampak se s čuječnostjo v večini ne ukvarjajo. Njihovo duševno zdravje je glede na rezultate, pridobljene s standardizirano lestvico DASS-21 (The Depression, Anxiety and Stress Scale), dobro, vpliv psihofizične aktivnosti na izraženost simptomov depresije, anksioznosti in stresa pa ni statistično značilen. Ključne besede: depresija, anksioznost, stres, telesna aktivnost, čuječnost Objavljeno v DKUM: 04.01.2022; Ogledov: 449; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,18 MB) |
6. Čuječnost kot mediator med prostovoljno preprostostjo in pozitivnimi ter negativnimi vidiki psihološkega delovanjaIva Štukelj, 2021, magistrsko delo Opis: Prostovoljna preprostost se konceptualno prekriva z vse bolj popularnim življenjskim slogom, ki ga imenujemo minimalizem. Privrženci poročajo, da naj bi imel takšen življenjski slog številne ugodnosti za posameznika. Ker te še niso bile podrobneje preučene, smo se v magistrskem delu osredotočili na raziskovanje čuječnosti kot mediatorja med prostovoljno preprostostjo in pozitivnimi (subjektivno blagostanje) ter negativnimi (stres, anksioznost, depresija) vidiki psihološkega delovanja. Navedene konstrukte smo merili z Lestvico vključenosti v prostovoljno preprostost, Lestvico zadovoljstva z življenjem, Mednarodnim seznamom pozitivnih in negativnih afektov, Vprašalnikom depresije, anksioznosti in stresa ter Kentuckyjskim vprašalnikom čuječnostnih spretnosti. Izoblikovali smo dve testni bateriji; eno v slovenskem in drugo v angleškem jeziku, ter povezavo do obeh delili preko različnih socialnih omrežij. V statistične analize, ki smo jih izvedli ločeno za oba vzorca, smo vključili 1260 udeležencev – 346 jih je predstavljalo vzorec slovenske populacije, 914 pa mednarodni vzorec. Izkazalo se je, da čuječnost v vseh štirih mediacijskih modelih predstavlja pomemben mediator pri pojasnjevanju povezav med prostovoljno preprostostjo in subjektivnim blagostanjem ter stresom, anksioznostjo in depresijo. Pri tem pa v določenih primerih niso bile izpolnjene vse predpostavke za izvedbo mediacijskih analiz, zato je potreben kritičen pogled na rezultate. V magistrskem delu so predlagane ideje za izboljšave in nadaljnje raziskovanje tega življenjskega sloga. Ključne besede: prostovoljna preprostost, čuječnost, stres, anksioznost, depresija Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 627; Prenosov: 109
Celotno besedilo (2,04 MB) |
7. Bipolarna motnja in delovno okoljeSara Rihtarič, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Bipolarna motnja je duševna motnja, katere simptomi se izražajo na razpoloženju, vedenju in kognitivnih sposobnostih. Izmenjujeta se dve razpoloženjski stanji oziroma epizodi, in sicer manija in depresija. Čeprav bolezen ni ozdravljiva, lahko bolniki z bipolarno motnjo razpoloženja blažijo simptome z uporabo farmakoterapije in psihoterapije. Osebam z duševnimi motnjami iskanje in ohranjanje zaposlitve povzroča številne težave. Ker pa ima veliko ljudi premalo znanja o duševnih motnjah in premalo stika s takšnimi osebami, se velikokrat odzovejo neprimerno in ne vedo kako reagirati. Tudi ljudje, ki imajo bipolarno motnjo razpoloženja, so lahko na delovnem mestu kreativni, če jim je ponujeno primerno delovno mesto.
Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Strokovno in znanstveno literaturo smo iskali v bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, PsycARTICLES in Google Scholar, kjer smo uporabili vključitvene in izključitvene kriterije, kateri so bili oblikovani glede na osnovi raziskovalnega vprašanja. V PRISMA diagramu smo predstavili potek iskanja ustrezne literature.
Rezultati: Analizirali in pregledali smo 5 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi teh člankov je bilo mogoče ugotoviti s kakšnimi ovirami se osebe z bipolarno motnjo srečujejo v delovnem okolju.
Razprava in sklep: Narava bipolarne motnje lahko otežuje vzdrževanje enakomernega urnika. Mnogi ljudje z bipolarno motnjo doživljajo izzive pri iskanju dela, kljub temu pa veliko ljudi uspešno najde delo, ki jim ustreza. Strokovnjaki menijo, da je delo za ljudi z bipolarno motnjo lahko zelo koristno. Ključne besede: bipolarna motnja, manija, depresija, delovno okolje, zaposlitev Objavljeno v DKUM: 30.08.2021; Ogledov: 750; Prenosov: 139
Celotno besedilo (494,54 KB) |
8. Učinkovitost preventivnih programov depresije za mladostnikeJaka Sešel, 2021, diplomsko delo Opis: Depresija je globalni problem sodobne družbe. V preteklosti so jo pripisovali samo odraslim, v modernem času pa se vse več pojavlja pri mladostnikih in pogosto ostaja nezdravljena. Takrat lahko ima hude posledice v kasnejšem življenju. Vpliva na socialno, intelektualno življenje, življenje doma in fizično zdravje. Povzroča emocionalno škodo in posledično socialno-ekonomske posledice. Je ena najpogostejših duševnih motenj v mladostništvu, povezana s samomori in visokimi stroški zdravljenja. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Zbrali smo podatke iz različnih člankov in raziskav, jih pregledali in analizirali ter uporabili za izdelavo zaključnega dela. Iskanje literature je potekalo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter je prikazano s pomočjo PRISMA diagrama.Preventivni programi za preprečevanje depresije pri mladostnikih imajo številne pozitivne učinke. Medsebojno se programi razlikujejo glede na populacijo oziroma simptome depresije, ki jih obravnavajo. Njihova učinkovitost je različna, globalno pa so njihovi učinki glede zajezitve depresije pozitivni in zavirajo njen razvoj.Za ublažitev povečanja simptomov in zmanjšanja pojavnosti depresivnih motenj je bilo v zadnjih dveh desetletjih razvitih veliko programov. Preprečevanje depresije bi moralo biti optimalno še pred pojavom bolezni in zajemati celotno populacijo mladih. Učinki preventivnih programov so različni glede obravnavane populacije in na njihovo razširjenost. Za večjo predvidljivost uspeha se bo moralo izvesti več raziskav. Ključne besede: Depresija, preventiva, programi, mladostniki Objavljeno v DKUM: 12.08.2021; Ogledov: 592; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,06 MB) |
9. Duševne motnje v poporodnem obdobjuTamara Hojnik, 2021, diplomsko delo Opis: Porod za žensko pomeni veliko življenjsko prelomnico s spremembami tako na duševnem kot tudi fiziološkem področju. Le-te lahko povzročijo različne duševne motnje v poporodnem obdobju, ki se kažejo v različnih oblikah in intenzivnosti. Porodnica, medicinsko osebje in najožja družina se morajo zavedati, da se lahko iz blagih simptomov čez nekaj časa razvijejo težje oblike poporodnih duševnih motenj (npr. depresija in psihoza). Namen diplomskega dela je predstaviti vrste pred-, med- in poporodnih težav, njihov vpliv na mlade mamice ter učinkovitosti zdravljenja. Psihične motnje v obporodnem obdobju po navadi ne trajajo vse življenje in so obvladljive, a le kadar so dovolj hitro prepoznane in ustrezno zdravljene. Pri tem veliko vlogo igra materina ozaveščenost in pravočasno ukrepanje. Pomembno je, da porodnica s katero koli obliko poporodne duševne motnje ne ostane sama, da se lahko komu zaupa in nenazadnje dobi ustrezno pomoč za rešitev njenih težav. Otroci in ostala družina namreč potrebujejo zdravo in zadovoljno mamo/partnerko. Ključne besede: poporodne duševne motnje, poporodna otožnost, poporodna depresija, poporodna psihoza Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 1189; Prenosov: 200
Celotno besedilo (742,13 KB) |
10. Pomen fizične aktivnosti pri depresijiNuša Iskra, 2020, diplomsko delo Opis: Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki je vedno bolj v porastu in predstavlja globalni problem na področju javnega zdravja. Posameznik si lahko s preventivnimi ukrepi pred nastankom in med razvojem bolezni pomaga sam, eden izmed teh ukrepov je tudi fizična aktivnost. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšen pomen ima fizična aktivnost na depresijo v odrasli populaciji.
V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, saj smo opravili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (EBSCOhost, PubMed in Google Schoolar). Pomagali smo si s vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji ter tako vključili članke, do katerih smo imeli prost dostop in so bili publicirani od leta 2010 do 2020.
Raziskave so si enotne, da ima fizična aktivnost bistven vpliv na depresijo v sklopu zdravljenja in preprečevanja. Ugotovili smo, da so pacienti, ki so izvajali fizično aktivnost v skladu s svetovnimi priporočili, imeli zmanjšane možnosti za razvoj depresije. Njeno vključevanje v proces zdravljenja pa ima pomemben antidepresivni učinek, saj lajša in zmanjšuje simptome.
V sklopu koristnih učinkov na depresijo in na duševno zdravje nasploh je pomembno, da bi se bolj pogosto poudarjal in promoviral pomen fizične aktivnosti za širšo okolje. Deluje kot oblika samopomoči, ki je glede na stroške zdravljenja dostopna vsakomur, ob udejstvovanju v različne skupinske vadbe pa pozitivno vpliva na posameznikovo socialno integracijo. Ključne besede: fizična aktivnost, odrasla populacija, depresija, telesna vadba, šport. Objavljeno v DKUM: 05.05.2021; Ogledov: 709; Prenosov: 167
Celotno besedilo (996,83 KB) |