Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Poporodna depresija je stanje, ki ga lahko doživijo otročnice po porodu. Poznanih je veliko sprožilnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek poporodne depresije. Eden izmed mnogih povzročiteljev je izključno dojenje, ki predstavlja ključno prehrano prvih 6 mesecev otrokovega življenja. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv poporodne depresije na izključno dojenje. Metode: Zaključno delo smo pripravili s pomočjo pregleda literature. Strokovna literatura je bila zbrana v treh podatkovnih bazah (PubMed, CINAHL, ScienceDirekt). V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, upoštevani so bili vključitveni in izključitveni kriteriji. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Skupno število identificiranih virov, pregledanih v podatkovnih bazah, je bilo 329. V analizo smo lahko vključili 6 virov. Analiza je prikazana v tabeli, za sintezo je bila uporabljena sintezna tabela, v kateri so prikazane skupne karakteristike raziskav. Razprava in zaključek: Pri večini raziskav je bilo ugotovljeno, da obstaja dvosmerna povezava med izključnim dojenjem in poporodno depresijo. Pomembno je, da zdravstveni delavci prepoznajo znake poporodne depresije in jih skušajo preprečiti. Ključnega pomena je otročnicam predstaviti znake in simptome poporodne depresije in pomen izključnega dojenja. Otročnice se morajo zavedati, da se ob pojavu kakršnihkoli simptomov lahko obrnejo na osebnega zdravnika, ginekologa ali druge zdravstvene delavce.    
Ključne besede: poporodna depresija, izključno dojenje, dojenje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 273; Prenosov: 164
Celotno besedilo (714,89 KB)

Opis: COVID-19 se je hitro razširil po vsem svetu in povzročil pandemijo, ki je prinesla mnoge ukrepe varovanja javnega zdravja in spremenila življenje tudi nosečnicam. Vsled tega je namen zaključnega dela raziskati vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnic. Zaključno delo temelji na raziskovalni metodi dela analize in sinteze podatkov. Izveden je bil »scooping« pregled (pregled obsega) znanstvene literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Cinahl, MEDLINE, SAGE Journals in Web of Science glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja virov smo prikazali s PRISMA diagramom. Kakovost izbranih člankov smo ocenjevali in jih uvrstili v nivo s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultate smo pridobili na osnovi vsebinske analize in sinteze zbranih podatkov. V analizo in pregled smo vključili 34 člankov. Ugotovili smo, da so negotovosti in spremembe v zdravstveni praksi v času pandemije ustvarile dodatno zaskrbljenost ter negativno vplivale na duševno zdravje nosečnic. Nosečnice tako tvegajo razvoj duševnih težav, kot so depresija, tesnoba in simptomi posttravmatskega stresa. Raziskovalci poudarjajo psihosocialno podporo in pomen spremljanja perinatalnega duševnega zdravja med pandemijo za zaščito duševnega zdravja nosečnic. Pregled literature na temo duševnega zdravja nosečnic v času pandemije COVIDA-19 pri slednjih izkazuje strah, zaskrbljenost, depresijo in anksioznost. Kako razsežen je psihološki vpliv pandemije, ki še vedno traja, še strokovnjaki sami ne vedo, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave.
Ključne besede: nosečnost, koronavirus, depresija, tesnoba, psihosocialna podpora
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Prostovoljna preprostost se konceptualno prekriva z vse bolj popularnim življenjskim slogom, ki ga imenujemo minimalizem. Privrženci poročajo, da naj bi imel takšen življenjski slog številne ugodnosti za posameznika. Ker te še niso bile podrobneje preučene, smo se v magistrskem delu osredotočili na raziskovanje čuječnosti kot mediatorja med prostovoljno preprostostjo in pozitivnimi (subjektivno blagostanje) ter negativnimi (stres, anksioznost, depresija) vidiki psihološkega delovanja. Navedene konstrukte smo merili z Lestvico vključenosti v prostovoljno preprostost, Lestvico zadovoljstva z življenjem, Mednarodnim seznamom pozitivnih in negativnih afektov, Vprašalnikom depresije, anksioznosti in stresa ter Kentuckyjskim vprašalnikom čuječnostnih spretnosti. Izoblikovali smo dve testni bateriji; eno v slovenskem in drugo v angleškem jeziku, ter povezavo do obeh delili preko različnih socialnih omrežij. V statistične analize, ki smo jih izvedli ločeno za oba vzorca, smo vključili 1260 udeležencev – 346 jih je predstavljalo vzorec slovenske populacije, 914 pa mednarodni vzorec. Izkazalo se je, da čuječnost v vseh štirih mediacijskih modelih predstavlja pomemben mediator pri pojasnjevanju povezav med prostovoljno preprostostjo in subjektivnim blagostanjem ter stresom, anksioznostjo in depresijo. Pri tem pa v določenih primerih niso bile izpolnjene vse predpostavke za izvedbo mediacijskih analiz, zato je potreben kritičen pogled na rezultate. V magistrskem delu so predlagane ideje za izboljšave in nadaljnje raziskovanje tega življenjskega sloga.
Ključne besede: prostovoljna preprostost, čuječnost, stres, anksioznost, depresija
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 627; Prenosov: 109
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Depresija je globalni problem sodobne družbe. V preteklosti so jo pripisovali samo odraslim, v modernem času pa se vse več pojavlja pri mladostnikih in pogosto ostaja nezdravljena. Takrat lahko ima hude posledice v kasnejšem življenju. Vpliva na socialno, intelektualno življenje, življenje doma in fizično zdravje. Povzroča emocionalno škodo in posledično socialno-ekonomske posledice. Je ena najpogostejših duševnih motenj v mladostništvu, povezana s samomori in visokimi stroški zdravljenja. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Zbrali smo podatke iz različnih člankov in raziskav, jih pregledali in analizirali ter uporabili za izdelavo zaključnega dela. Iskanje literature je potekalo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter je prikazano s pomočjo PRISMA diagrama.Preventivni programi za preprečevanje depresije pri mladostnikih imajo številne pozitivne učinke. Medsebojno se programi razlikujejo glede na populacijo oziroma simptome depresije, ki jih obravnavajo. Njihova učinkovitost je različna, globalno pa so njihovi učinki glede zajezitve depresije pozitivni in zavirajo njen razvoj.Za ublažitev povečanja simptomov in zmanjšanja pojavnosti depresivnih motenj je bilo v zadnjih dveh desetletjih razvitih veliko programov. Preprečevanje depresije bi moralo biti optimalno še pred pojavom bolezni in zajemati celotno populacijo mladih. Učinki preventivnih programov so različni glede obravnavane populacije in na njihovo razširjenost. Za večjo predvidljivost uspeha se bo moralo izvesti več raziskav.
Ključne besede: Depresija, preventiva, programi, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 12.08.2021; Ogledov: 592; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki je vedno bolj v porastu in predstavlja globalni problem na področju javnega zdravja. Posameznik si lahko s preventivnimi ukrepi pred nastankom in med razvojem bolezni pomaga sam, eden izmed teh ukrepov je tudi fizična aktivnost. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšen pomen ima fizična aktivnost na depresijo v odrasli populaciji. V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, saj smo opravili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (EBSCOhost, PubMed in Google Schoolar). Pomagali smo si s vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji ter tako vključili članke, do katerih smo imeli prost dostop in so bili publicirani od leta 2010 do 2020. Raziskave so si enotne, da ima fizična aktivnost bistven vpliv na depresijo v sklopu zdravljenja in preprečevanja. Ugotovili smo, da so pacienti, ki so izvajali fizično aktivnost v skladu s svetovnimi priporočili, imeli zmanjšane možnosti za razvoj depresije. Njeno vključevanje v proces zdravljenja pa ima pomemben antidepresivni učinek, saj lajša in zmanjšuje simptome. V sklopu koristnih učinkov na depresijo in na duševno zdravje nasploh je pomembno, da bi se bolj pogosto poudarjal in promoviral pomen fizične aktivnosti za širšo okolje. Deluje kot oblika samopomoči, ki je glede na stroške zdravljenja dostopna vsakomur, ob udejstvovanju v različne skupinske vadbe pa pozitivno vpliva na posameznikovo socialno integracijo.
Ključne besede: fizična aktivnost, odrasla populacija, depresija, telesna vadba, šport.
Objavljeno v DKUM: 05.05.2021; Ogledov: 709; Prenosov: 167
Celotno besedilo (996,83 KB)