1. Kratko- in dolgoročni učinki računalniško vodene kognitivne remediacije na pozornost, spomin in izvršilne funkcije pri depresiji ter možnost transferja na prilagoditvene sposobnosti : doktorska disertacijaMonika Klojčnik, 2024, doktorska disertacija Opis: Bolniki z depresijo lahko izkazujejo resne kognitivne motnje, ki lahko trajajo dlje časa kljub zdravljenju z zdravili in psihoterapevtski obravnavi. Oslabljeno kognitivno funkcioniranje ni omejeno zgolj na akutno fazo depresije, ampak vztraja tudi v obdobjih remisije ter se poslabšuje s ponavljajočimi se epizodami. Kognitivni primanjkljaji, povezani z depresijo, prav tako napovedujejo raven vsakodnevnega in psihosocialnega funkcioniranja in so pomemben dejavnik pri vzdrževanju začaranega kroga depresivne simptomatike. Kognitivna remediacija predstavlja obetavno metodo za obravnavo kognitivnih primanjkljajev pri depresiji in navadno vključuje trening kognitivnih funkcij in razvoj kognitivnih strategij ter je namenjena izboljšanju kognitivnega funkcioniranja ali kompenzaciji oslabljenih kognitivnih funkcij v vsakdanjem življenju.
Cilj doktorske študije je bil oceniti učinkovitost kognitivne remediacije na vzorcu depresivnih udeležencev. Bolniki (N = 50) z depresijo so bili naključno razporejeni v aktivno ali kontrolno skupino. Aktivna intervencija (računalniško podprta kognitivna remediacija) je obsegala 15 sej s programsko opremo CogniPlus; prav tako so bili udeleženci eksperimentalne skupine vsak teden deležni verbalne seje, namenjene prenosu kognitivnih veščin v resnične situacije. Vsi udeleženci so pred in po kognitivni remediaciji opravili nevropsihološko testiranje. Glavna področja intervencije so bila pozornost, verbalni in vizualni spomin ter izvršilne funkcije; ocenjevali smo tudi učinek daljnega transferja in generalizacije na prilagoditvene sposobnosti. Poleg kratkoročnega učinka kognitivne remediacije nas je zanimal še dolgoročni učinek, ki smo ga preverjali v obdobju treh mesecev po zaključenem programu v obliki samoocene.
Naši rezultati kažejo, da je kognitivna remediacija lahko učinkovita metoda za obravnavo kognitivnih motenj pri depresiji, in sicer je eksperimentalna skupina po intervenciji dosegala višje rezultate kot kontrolna skupina na področju verbalnega in vizualnega spomina, pozornosti, delovnega spomina, fluentnosti in izvršilnih funkcij. Opisanega napredka ne moremo pripisati izboljšanju razpoloženja, saj eksperimentalna skupina po intervenciji ni poročala o morebitnem zmanjšanju depresivne simptomatike. Eksperimentalna skupina je po intervenciji poročala o napredku na področju prilagoditvenih funkcij, ki je vztrajal tudi v obdobju trimesečnega spremljanja. Podobno je vztrajal učinek s področja vedenjske regulacije, a je med spremljanjem izginil pozitivni učinek metakognitivnih sposobnosti.
Kognitivna remediacija predstavlja eno izmed možnosti izboljšanja kognitivnega in globalnega delovanja pri bolnikih z depresijo. Psihosocialna rehabilitacija depresivnih bolnikov bi morala vključevati tudi intervencije, ciljane na kognicijo, saj le-ta neposredno ali posredno krepi bolnika in ga motivira za boljše delovanje; izboljšanje kognitivnih funkcij pa vodi v splošno višjo zmogljivost bolnika.
Ključne besede: depresija, kognitivne funkcije, kognitivna remediacija, prilagoditvene sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (2,61 MB) |
2. |
3. Vpliv epidemioloških ukrepov na odražanje depresije mladostnikih med pandemijo covida-19Ajda Fujs, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Sleherna pandemija ima izjemen vpliv na vse ljudi, predvsem pa na mladostnike. Pandemijo je decembra 2019 povzročila močno nalezljiva koronavirusna bolezen COVID-19. Uvedeni epidemiološki ukrepi so vplivali zlasti na pet področij mladostniškega življenja: družinske odnose, odnose z vrstniki, izobraževanje, telesno aktivnost in duševno zdravje, s čimer so pripomogli k porastu mladostniške depresije, tj. epizodne kronične duševne motnje, za katero je značilno občutenje globoke žalosti. Zgodnje diagnosticiranje je težko, vendar prepotrebno za ustrezno zdravljenje.
Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu domače in tuje strokovne literature v podatkovnih bazah ScienceDirect in PuBMed. Z opisno (deskriptivno) metodo smo predstavili raziskovalni problem in opisali področje raziskovanja. Z metodo kompilacije in evalvacije smo povzemali, kritično primerjali in argumentirano ovrednotili strokovna stališča. Z metodo klasifikacije smo razvrščali terminološko izrazoslovje in definicije.
Rezultati: Zaradi epidemije COVIDA-19 sprejeti epidemiološki ukrepi so poslabšali družinsko mikroklimo mladostnikov, omejili njihovo interakcijo z vrstniki, vzpostavili neenake možnosti v učnem procesu zaradi izobraževanja na daljavoin okrnili za razvoj in zdravje potrebno telesno aktivnost. Posledično se je poslabšalo čustveno in duševno zdravje mladostnikov, kar je pripomoglo k porastu simptomatike mladostniške depresije.
Razprava in sklep: Mladostniki različnih starostnih skupin in iz različnih družbenih okolij so se različno soočali z vplivi epidemioloških ukrepov, vsekakor pa so nastale negativne kratko- in dolgoročne posledice za njihov telesni in duševni razvoj, ki bodo še dolgo terjale preprečevalne kurativne in preventivne ukrepe na področju duševnega zdravja mladostnikov.
Ključne besede: mladostniki, depresija, epidemija, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 30.07.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,11 MB) |
4. Samomorilno vedenje žensk pri poporodni depresijiNina Kosi, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Poporodna depresija spada med najpogostejše zaplete v poporodnem obdobju ženske. Glavni vzrok za samomorilne misli in samomorilno vedenje je prisotnost depresije. Namen zaključnega dela je na podlagi literature raziskati povezanost poporodne depresije in samomorilnega vedenja pri ženskah.
Metode: Za potrebe izdelave zaključnega dela smo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect poiskali relevantne raziskave. Potek iskanja raziskav smo predstavili v obliki PRISMA diagrama. Za analizo podatkov je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Članki so predstavljeni v evalvacijski tabeli in ocenjeni na podlagi hierarhije dokazov. Sintezo zbranih virov smo naredili s pomočjo uporabe vsebinske analize.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 9 člankov, s pomočjo katerih smo ugotovili, da je poporodna depresija eden izmed glavnih vzrokov samomorilnega vedenja žensk v poporodnem obdobju. Pri ženskah s poporodno depresijo se je samomorilno vedenje pogosto pojavilo.
Razprava in zaključek: Samomorilno vedenje je pri ženskah s poporodno depresijo tesno povezano. Ženske svoje stiske pogosto izražajo s samopoškodovalnim vedenjem. V praksi je prepoznava znakov depresije in samomorilnega vedenja ključna, saj ženske skoraj nikoli ne pridejo po pomoč same. Poporodna depresija je izziv za vsakega zdravstvenega delavca, saj jo vsaka ženska doživlja in izraža drugače.
Ključne besede: samomorilno vedenje, samomor, poporodna depresija
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,07 MB) |
5. Vpliv antidepresivov na spolno funkcijoLaura Lešnik, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Antidepresivi so pogosta terapevtska izbira za zdravljenje depresije ter imajo različne pozitivne in tudi negativne posledice pri posameznikih. Namen zaključnega dela je predstaviti vpliv antidepresivov na spolno funkcijo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. V zaključnem delu smo literaturo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL (EBSCO), Cochrane Library in ScienceDirect ter v iskalniku Google Učenjak, in sicer na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Izvedli smo analizo in sintezo literature ter jo razvrstili v hierarhijo dokazov.
Rezultati: Od skupno 319 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 8 člankov. Ugotovili smo, da nekateri antidepresivi izrazito vplivajo na spolnost tako pri moških kot pri ženskah. Študije so pokazale, da antidepresivi pri ženskah povzročajo zmanjšano spolno željo, težave pri vzburjenju, doseganju orgazma in lubrikaciji ter druge težave. Pri moških so se pojavili simptomi, kot so zakasnitev ejakulacije, težave z erekcijo ter včasih boleča in retrogradna ejakulacija. Pomembno je te težave prepoznavati in terapijo prilagoditi posamezniku.
Razprava in zaključek: Zdravljenje z antidepresivi, kjer so v ospredju selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, lahko povzročajo pomembne stranske učinke na področju spolnosti.
Ključne besede: depresija, antidepresivi, spolna funkcija
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,50 MB) |
6. Povezanost dimenzij velikih pet faktorjev osebnosti in socialne opore z razvojem poporodne depresije : magistrsko deloKatja Frumen Roj, 2024, magistrsko delo Opis: Poporodna depresija je ena največjih težav, s katero se matere srečujejo po rojstvu otroka. Na njen nastanek vplivajo številni dejavniki. V tem magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako so osebnostne lastnosti in socialna opora povezani z nastankom simptomov poporodne depresije. Predvidevali smo, da se bosta nevroticizem in ekstravertnost statistično pomembno povezovala s poporodno depresijo, med tem ko se ostale osebnostne lastnosti ne bodo. Hkrati smo predvidevali, da bosta tako socialna opora kot opora partnerja negativno povezani s poporodno depresijo. Zanimalo nas je tudi, katere osebnostne lastnosti so napovedniki poporodne depresije.
Raziskava je potekala na vzorcu 119 novih mater v Sloveniji. Naši rezultati so pokazali, da obstaja močna pozitivna povezava med nevroticizmom in poporodno depresijo. Socialna opora in opora partnerja pa negativno korelirata s poporodno depresijo. Hkrati je naša analiza pokazala, da so osebnostne lastnosti v splošnem pojasnile 64,5% variance poporodne depresije, največji prispevek pri tem je imela lastnost nevroticizma.
Delež pojasnjene variance se je še dodatno izboljšal, ko smo dodali spremenljivki socialne opore (splošna socialna opora in opora partnerja), in sicer na 66,2%.
Ugotovitve te raziskave potrjujejo naša predvidevanja, da določene osebnostne lastnosti (predvsem nevroticizem) in pomanjkanje socialne opore pomembno prispevajo k razvoju simptomov poporodne depresije. Naše ugotovitve tako prispevajo k boljšemu razumevanju razvoja simptomov poporodne depresije in lahko služijo kot osnova za razvoj psihosocialnih in izobraževalnih intervencij.
Ključne besede: poporodna depresija, socialna opora, velikih pet faktorjev osebnosti
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 260; Prenosov: 69
Celotno besedilo (629,97 KB) |
7. |
8. Vpliv poporodne depresije pri materi na razvoj otrokaPatricija Petek, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Čeprav rojstvo otroka predstavlja lep dogodek v življenju, se kljub temu veliko mater sooča s poporodno depresijo. Gre za depresivno motnjo, ki se pojavi pri materah po rojstvu otroka in ima lahko negativen vpliv na otrokov razvoj z vidika kognitivnega, socialnega, fizičnega, nevromotoričnega in jezikovnega razvoja. Namen zaključnega dela je raziskati, kako poporodna depresija pri materah vpliva na razvoj otroka.
Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo v angleškem jeziku s področja poporodne depresije pri materi in vpliv na razvoj otroka. Pri iskanju smo uporabili tuje podatkovne baze Pubmed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect. Ključne besede za iskanje ustrezne literature so bile postpartum depression, mother in child development. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali ter naredili vsebinsko analizo.
Rezultati: Od 663 zbranih člankov smo v raziskavo vključili 11 polno dostopnih tematsko ustreznih člankov. S pregledom literature smo ugotovili, da poporodna depresija pri materah negativno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja. Slabši rezultati so najbolj izraziti pri otrocih, starih od 18 mesecev do 4,5 leta. Največje povezave so bile ugotovljene na področju jezikovnega in socialnega razvoja ter tudi fine motorike.
Razprava in zaključek: Povezava med materino depresijo in otrokovim razvojem se je najbolj pokazala na otrokovem kognitivnem, nevromotoričnem, jezikovnem in socialnem razvoju. Otroci mater s poporodno depresijo v primerjavi z otroki mater brez poporodne depresije so imeli slabše dosežke na vseh področjih razvoja. Zato je pomembno izvajanje preventivnih programov osveščanja, poučevanja populacije o poporodni depresiji in pripravi žensk na starševstvo.
Ključne besede: poporodna depresija, matere, razvoj otroka
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 601; Prenosov: 223
Celotno besedilo (721,07 KB) |
9. Predporodna skrb za poporodno življenje: učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobju : učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobjuZala Uran, 2023, magistrsko delo Opis: Ozadje: V magistrski nalogi smo preučili vplive enkratne intervencije na izraženost depresivne, tesnobne in stresne simptomatike pri nosečnicah v slovenskem okolju. Obporodna depresija je opredeljena kot pojav večje ali manjše depresivne epizode med nosečnostjo ali do enega leta po porodu. Poleg depresije se v obporodnem obdobju najpogosteje pojavljajo anksiozne stiske. Obporodna anksioznost predstavlja prekomerno zaskrbljenost in strah pred nosečnostjo ali pred porodom. Metoda: Vzorec je sestavljalo 36 nosečih žensk iz Slovenije. V 58 % so odgovorile, da je to zanje prva nosečnost. 11 % udeleženk je ob začetku raziskave obiskovalo psihologa. Vzorec smo ločili glede na udeležbo v programih dodatnih izobraževanj o obporodnem zdravju. Rezultati: Depresivna, tesnobna in stresna simptomatika se niso razlikovale glede na to ali se udeleženke niso udeležile izobraževanj o obporodnem obdobju ali so obiskovale Priprave na porod in starševstvo, delavnico Predporodna skrb za poporodno življenje ali pa oboje. Udeleženke se v raziskavi niso razlikovale glede na izraženost splošnega blagostanja. Zaključek: V raziskavi nismo dokazali vpliva oblikovane interaktivne delavnice na duševne stiske in blagostanje nosečnic. Nosečnice z višje izraženim notranjim lokusom kontrole so imele nižje izražene depresivne in tesnobne simptome ter stres. Nosečnice, ki so izražale manj težav na področju duševnega zdravja, so splošno bile bolj zadovoljne s svojimi porodnimi izkušnjami.
Ključne besede: obporodna depresija, obporodna tesnoba, preventivni izobraževalni programi, lokus kontrole na področju zdravja, zadovoljstvo s porodom
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 396; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,57 MB) |
10. Depresija pri mladostnikih z aknamiMedina Šehić, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Depresija je najpogostejša duševna motnja v obdobju mladostništva, akne pa so zaradi vseprisotnosti in minimalnega vpliva na fizično delovanje posameznika pri zdravnikih pogosto ocenjene kot časovno omejena kozmetična nadloga in jih razvojni znanstveniki velikokrat zanemarjajo. Zaradi tega ne posvečajo dovolj pozornosti vplivu, ki ga imajo akne na duševno stanje mladostnikov. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv aken na pojav depresije pri mladostnikih.
Metode: Izvedli smo pregled literature v angleškem jeziku za obdobje od 2012 do 2022. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, Cochrane Library in Science Direct. Sinteza podatkov je prikazana z vsebinsko analizo.
Rezultati: Ugotovljeno je, da v primerjavi z drugimi duševnimi boleznimi depresija bistveno prevladuje pri mladostnikih z aknami. Prav tako so osebe ženskega spola bolj dovzetne za pojav in težjo obliko depresije. Težja oblika aken pomeni močnejši dejavnik za pojav depresije. Kakovost življenja mladostnikov je prizadeta in zdravstveno osebje ima pri prepoznavanju in njihovem pravočasnem zdravljenju veliko vlogo.
Razprava in zaključek: Uporaba vprašalnikov za ocenjevanje psihosocialnega vpliva aken na mladostnika lahko pomaga pri usmerjanju ciljev zdravljenja dermatologov. Treba je razviti vprašalnik, ki lahko izolira psihosocialne učinke aken in bi bil v pomoč pri prepoznavanju ogroženih mladostnikov v zasedenih ambulantah.
Ključne besede: depresija, mladostniki, akne, tveganje, pojav
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 575; Prenosov: 98
Celotno besedilo (842,32 KB) |
