SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Depresija pri moških
Marinela Hernah, 2009, diplomsko delo

Opis: Depresija je bolezen našega časa. Je tista duševna motnja, ki lahko prizadene vsakogar, ne glede na starost, spol, raso ali vero, in v svoji razsežnosti pomembno vpliva na človekovo telesno in duševno zdravje.V teoretičnem delu diplomskega dela je depresija opredeljena kot ena izmed motenj razpoloženja ali afektivnih motenj.V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, v katero je bilo vključenih 100 oseb moškega spola, s področja severovzhodne Slovenije, v starosti od 20 do 65 let, kar pomeni aktivno populacijo.
Ključne besede: depresija, moški, samomorilnost, življenjska obdobja, psihoterapija, zdravstvena nega.
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 3671; Prenosov: 928
.pdf Celotno besedilo (524,88 KB)

2.
GOSPODARSKE KRIZE IN FINANČNI TRG
Mihela Žigon, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema finančni trg, finančno krizo 2007-2009 in veliko depresijo, ki je sledila borznemu zlomu 1929. Zzajema delitev finančnega trga na trg kapitala in trg denarja, finančne instrumente, ki jih denarne in nedenarne inštitucije uporabljajo na finančnem trgu ter centralna banka, ki vodi denarno politiko in bi naj imela nadzor nad vsemi institucijami. Opisali smo obe krizi, njune začetke, kako sta se širili in razvijali ter kakšno vlogo so imele ZDA in politika njene centralne banke pri tem. Vpliv krize je bil močno opazen na finančnem trgu in tudi njene posledice.
Ključne besede: finančni trg, gospodarska kriza, centralna banka, FED, velika depresija, finančni instrumenti, obrestna mera, ZDA, bonitetna ocena
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 2146; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (438,43 KB)

3.
Psihoedukacija pri pacientih z bipolarno motnjo razpoloženja
Ksenija Kegl, 2010, diplomsko delo

Opis: Bipolarna afektivna motnja je resna, ponavljajoča se, lahko tudi kronična duševna motnja, ki jo v najožjem smislu opredeljujejo akutne, izmenjujoče se epizode privzdignjenega razpoloženja in depresije. V zdravljenju imajo pomembno vlogo, zraven zdravljenja z zdravili, tudi psihoterapevtski, psihosocialni pristopi in psihoedukacija ter zdravstvena vzgoja. Psihoedukacija je uveljavljena oblika psihosocialne obravnave pacientov z bipolarno motnjo razpoloženja. Danes psihoedukacija pridobiva na pomenu, oblikuje se vse več strukturiranih programov, ker pacienti s kroničnimi motnjami dobivajo vse pomembnejšo vlogo in soodgovornost pri oblikovanju zdravljenja. Diplomsko delo je teoretičnega značaja in predstavlja možnosti pridobivanja informacij za učenje in samopomoč pri obvladovanju bipolarne motnje razpoloženja. Predstavljene so značilnosti bipolarne motnje razpoloženja ter možnosti zdravljenja in obravnave omenjene motnje.
Ključne besede: bipolarna motnja razpoloženja, depresija, manija, psihoedukacija, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 16.02.2010; Ogledov: 3795; Prenosov: 689
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

4.
Depresivne epizode in samomorilni poskusi mladih
Urška Virk, 2010, diplomsko delo

Opis: IZVLEČEK V diplomskem delu so predstavljene oblike depresij, telesni in duševni znaki depresij, kako si lahko pomaga depresiven mladostnik oziroma, kako mu lahko pomagajo bližnje osebe ter zdravljenje in samomorilnost med mladimi. Namen diplomskega dela je, prispevati k boljši obravnavi depresije in samomorilnosti mladih. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena depresija in samomorilnost med mladimi. Opisali smo oblike depresije, dejavnike tveganja, duševne in telesne znake depresije, zdravljenje depresij, samomorilni poskus in samomor, dejavnike tveganja za samomor, ter dejstva in delo medicinske sestre s samomorilno ogroženim mladostnikom. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v letu 2005 in v letu 2009. Anketirali smo 80 študentov Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Z anketo smo želeli ugotoviti, koliko študenti vedo o pojmu depresija, če so že poskušali narediti samomor, oziroma so o tem razmišljali in koliko študentov kaže nekatere znake depresije. Iz raziskave je razvidno, da študentje veliko vedo o pojmu depresija, ugotovili smo tudi, da je leta 2005, 23 odstotkov anketirancev že poskušalo narediti samomor, leta 2009 pa kar 29 odstotkov. Iz raziskave je tudi razvidno, da polovica anketirancev, kaže nekatere znake depresije, razvidno pa je tudi, da se mladi v stiski pogosto zatečejo k staršem ali prijateljem; to torej pomeni, da se tudi mladostniki zavedajo, da je družina ena izmed dragocenih opor v stiski.
Ključne besede: Ključne besede: mladostnik, depresija, samomor, samomorilni poskus, podpora.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 2985; Prenosov: 900
.pdf Celotno besedilo (415,91 KB)

5.
VELIKA DEPRESIJA IN NEW DEAL V LUČI SLOVENSKEGA ČASOPISJA (1929-1936)
Tine Franko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega potek velike depresije oz. velike gospodarske krize v Združenih državah Amerike (nadalje ZDA) ter predstavi vsebino obširnega programa gospodarskih in socialnih reform New Deala v luči izbranih člankov slovenskega časopisja - Slovenskega naroda in Slovenca - v letih od 1929 do 1936. Besedilo se osredotoča na politične, gospodarske in socialne razmere v ZDA pred finančnim zlomom, ki so povezane z vzroki velike depresije, politične spremembe in vsebino New Deala ter končno daljnosežne posledice velike depresije in New Deala. Slovensko časopisje je o omenjenih temah vseskozi redno poročalo. Na osnovi hitrega gospodarskega razvoja so ZDA po prvi svetovni vojni dokončno prevzele pozicijo prve gospodarske in politične sile sveta. Valu blaginje, t. i. »zlatih dvajsetih let« je sledil finančni polom jeseni 1929 in naznanil desetletno obdobje velike depresije. Padanje cen zaradi hiperprodukcije, upadanje industrijske rasti in investicij, propadanje številnih bank in podjetij zaradi plačilne nesposobnosti, množična brezposelnost, revščina ter še povrhu naravne nesreče (suša, peščeni viharji) so (p)ostale stalne značilnosti skozi vsa trideseta leta 20. stoletja. Posledice velike depresije so se hitro razširile izven meja ZDA. Naraščajoči gospodarski in družbeni problemi so zaostrili razmere na notranjepolitičnem prizorišču in povzročili izvolitev demokratskega predsedniškega kandidata Franklina Delana Roosevelta. Njegova administracija je uvedla obsežen program gospodarskih in socialnih reform New Deal ali nov dogovor. Pri tem je šlo za dogovor med predsednikom ZDA in ameriškim narodom o novi, enakopravnejši in pravičnejši družbeni ureditvi. Take revolucionarne spremembe so v deželi tradicionalnega gospodarskega liberalizma naletele na velik odpor višjih, vplivnih in bogatejših slojev, ki so iskali oporo v sodni veji oblasti, predvsem na ameriškem vrhovnem sodišču. S hitro, korenito in inovativno državno pomočjo je ZDA le uspelo prebroditi najhujše čase. A šele vstop v 2. svetovno vojno in povečano oboroževanje je deželo dokončno potegnilo iz brezna velike gospodarske krize. Velika depresija in New Deal sta ena večjih mejnikov v sodobni svetovni zgodovini, katerih posledice so segale preko ameriških meja ter posledično spremenile politične, gospodarske in družbene razmere tedanjega in poznejšega obdobja.
Ključne besede: Velika depresija, velika gospodarska kriza, finančni zlom 1929, New Deal, gospodarske in socialne reforme, ZDA v medvojnem obdobju, Franklin Delano Roosevelt.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 3884; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (4,68 MB)

6.
PSIHOLOŠKE POSLEDICE BREZPOSELNOSTI
Sabina Nepužlan, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja problem brezposelnosti in njene psihosocialne posledice. Brezposelnost lahko razumemo le v kontekstu s pomenom, ki ga pripisujejo posamezniki delu. Delo je temeljna človekova pravica in dobrina, ki jo varuje 23. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah (1948), kjer se glasi: "Vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev in do varstva pred brezposelnostjo." Zaposlitev predstavlja v sodobni družbi osrednji del vsakdanjega življenja in ključni vir finančne neodvisnosti, statusa, prestiža, identitete ter socialne participacije. Marie Jahoda nam v študiji Marienthal podrobno predstavi pomen zaposlitve. Njena glavna teza se glasi: "Če hočemo razumeti posledice brezposelnost za posameznika, moramo najprej ugotoviti, katere družbene in individualne funkcije izpolnjuje zaposlenost." Funkcije, kot so: finančno stanje, časovna struktura dneva in osebna identiteta posameznika, se znatno spremenijo, ko posameznik postane brezposeln. V empiričnem delu, ki sledi teoretičnemu, smo s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med brezposelne posameznike na ZRSZ, na Območni službi Murska Sobota in Maribor, raziskali posledice, ki jih ima brezposelnost za posameznika in pomen funkcij zaposlitve za posameznika. Predstavili smo ugotovitve, ali obstaja povezava med trajanjem brezposelnosti na eni strani in funkcijami zaposlitve, simptomi stresa in depresije na drugi strani.
Ključne besede: - brezposelnost, - psihološki vpliv brezposelnosti, - funkcije zaposlitve, - stres, - depresija
Objavljeno: 23.07.2010; Ogledov: 3522; Prenosov: 702
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

7.
Obravnava depresivnega bolnika
Suzana Napast, 2010, diplomsko delo

Opis: Depresija je duševna motnja s številnimi simptomi, ki globoko posega v bolnikovo funkcioniranje. V diplomskem delu, ki je teoretično, smo predstavili obravnavo depresivnega bolnika in pri tem uporabili deskriptivno metodo dela, s študijem strokovne domače in tuje literature. Opisali smo depresijo kot zapleteno zdravstveno stanje, njeno epidemiologijo in etiologijo. Izpostavili smo klinične oblike depresije pri različnih skupinah populacije ter zdravljenje z zdravili in zdravljenje z uporabo drugih psihoterapevtskih in terapevtskih tehnik. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi bolnika z depresijo. Predstavili smo vlogo strokovnega tima, izpostavili najpogostejše negovalne probleme in etične dileme v psihiatrični zdravstveni negi. Najpogostejši negovalni problemi pri bolniku z depresijo se pojavljajo pri prehranjevanju in pitju, odvajanju in izločanju, osebni higieni, spanju, izogibanju nevarnostim v okolju, pri odnosih z ljudmi, izražanju čustev ter pri delu in razvedrilu. Kombinacija farmakoloških, socialnih in psiholoških pristopov v obravnavi zmanjšuje pogostnost ponovitev bolezni, skrajša čas hospitalizacije in omogoča bolj kakovostno življenje v okolju, ko bolnik zapusti bolnišnico. Poudarek smo namenili tudi opisu nevladnih organizacij za pomoč v duševni stiski, ki izvajajo različne programe, ki so namenjeni osebam s težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem.
Ključne besede: Ključne besede: depresija, bolnik, obravnava, zdravljenje, strokovni tim.
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 3397; Prenosov: 911
.pdf Celotno besedilo (301,35 KB)

8.
Depresija pri bolnikih z rakom
Alja Vuk, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili depresijo pri bolnikih z rakom. Izpostavili smo najpogostejše simptome in vzroke, ki povzročajo depresijo. Predstavili smo tudi rakava obolenja, kakšne so reakcije bolnikov ob diagnozi, na kakšne načine se z boleznijo soočajo in kakšna je njihova kakovost življenja. Izpostavili smo tudi pomen psihoonkologije. V empiričnem delu diplomskega dela pa smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli med udeleženci delavnic in predavanj, ki jih je organiziralo Društvu za boj proti raku Velenje. V raziskavi je sodelovalo 32 naključno izbranih rakavih bolnikov, ki so z zdravljenjem raka že končali. Želeli smo ugotoviti, koliko anketiranih bolnikov z rakom je imelo depresivne motnje, koliko jih je samih poiskalo strokovno pomoč in v katerem obdobju rakaste bolezni se je depresija najpogosteje pojavljala. Rezultati raziskave so pokazali, da ima kar 88 odstotkov anketiranih simptome blage, zmerne ali zmerno hude depresije. Simptome depresije je več kot polovica anketiranih opazila v času zdravljenja in tudi sama poiskala pomoč pri specialistu psihiatru.
Ključne besede: depresija, rak, psihoonkologija, podporna onkološka zdravstvena nega.
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 2744; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (441,37 KB)

9.
VZROKI IN POSLEDICE FINANČNIH KRIZ V SVETU
Simona Skerbiš, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Borzni zlom, ki se je začel leta 1929, je trajal več dni. Začel se je z razprodajo 13 milijonov delnic na Wall Street-u. Ta se je raznesel v najhujšo in najobsežnejšo recesijo v 20. stoletju, ki jo zgodovinarji še vedno uporabljajo kot zgled za to kako drastično lahko pade svetovna ekonomija. Posledice so čutile praktično vse države, še posebej pa mesta, odvisna od težke industrije in kmetijska območja zaradi padca cen. Vzrokov za to krizo je bilo več: nesorazmerna distribucija dohodkov, neustrezne organizacijske strukture korporacij (velike korupcije so bile zelo mamljive in dojemljive za kriminal in korupcijo), neustrezni bančni sistem (previsoka medsebojna odvisnost bank), neustrezna trgovinska bilanca ZDA. Posledice, ki jih je ta kriza pustila so bile brezposelnost, padec cen v kmetijstvu, opustitev zlatega standarda, propad bank. Izhod iz krize so v ZDA poiskali v obveznem političnem, davčnem in monetarnem programu »New Deal«. Azijska kriza se je pričela z devalvacijo tajskega bata leta 1997. To krizo sta spremljali valutna kriza in kriza v bančnem sektorju, ključni element reševanja pa je bilo prestrukturiranje dolgov prizadetih držav. Vzroki za krizo so bile spremembe v zunanjem okolju, slabosti v vodenju makroekonomske politike, slabosti v finančnih sistemih, kratkoročni dolgovi bank in podjetij. Posledice te krize so bile v naraščanju brezposelnosti, saj se mnoga podjetja niso znala soočiti z visokimi obrestnimi merami in padcem povpraševanja. Sedanja finančna kriza, ki se je začela leta 2008 in še vedno traja, ima korenine v poku balona nepremičninskih trgov, predvsem ameriškega. Cene nepremičnin so v ZDA in tudi drugje po svetu v zadnjih 10 letih strmo rasle. Vzroki za krizo so običajno zadolževanje preko lastnih zmožnosti pri domačih bankah, ki pa so najemale kredite v tujini. Posledice krize so umiranje gospodarske rasti, večanje zalog v podjetjih in brezposelnost.
Ključne besede: Finančne krize, Azijska kriza, Velika depresija 1929, Svetovna finančna kriza 2008
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 4106; Prenosov: 866
.pdf Celotno besedilo (304,28 KB)

10.
Depresija pri zapornikih : diplomsko delo
Tatjana Kraljič, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: depresija, depresivne motnje, zdravljenje, psihoterapija, antidepresivi, pazniki, diplomske naloge
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 2389; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (666,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici