| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 86
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost dimenzij velikih pet faktorjev osebnosti in socialne opore z razvojem poporodne depresije : magistrsko delo
Katja Frumen Roj, 2024, magistrsko delo

Opis: Poporodna depresija je ena največjih težav, s katero se matere srečujejo po rojstvu otroka. Na njen nastanek vplivajo številni dejavniki. V tem magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako so osebnostne lastnosti in socialna opora povezani z nastankom simptomov poporodne depresije. Predvidevali smo, da se bosta nevroticizem in ekstravertnost statistično pomembno povezovala s poporodno depresijo, med tem ko se ostale osebnostne lastnosti ne bodo. Hkrati smo predvidevali, da bosta tako socialna opora kot opora partnerja negativno povezani s poporodno depresijo. Zanimalo nas je tudi, katere osebnostne lastnosti so napovedniki poporodne depresije. Raziskava je potekala na vzorcu 119 novih mater v Sloveniji. Naši rezultati so pokazali, da obstaja močna pozitivna povezava med nevroticizmom in poporodno depresijo. Socialna opora in opora partnerja pa negativno korelirata s poporodno depresijo. Hkrati je naša analiza pokazala, da so osebnostne lastnosti v splošnem pojasnile 64,5% variance poporodne depresije, največji prispevek pri tem je imela lastnost nevroticizma. Delež pojasnjene variance se je še dodatno izboljšal, ko smo dodali spremenljivki socialne opore (splošna socialna opora in opora partnerja), in sicer na 66,2%. Ugotovitve te raziskave potrjujejo naša predvidevanja, da določene osebnostne lastnosti (predvsem nevroticizem) in pomanjkanje socialne opore pomembno prispevajo k razvoju simptomov poporodne depresije. Naše ugotovitve tako prispevajo k boljšemu razumevanju razvoja simptomov poporodne depresije in lahko služijo kot osnova za razvoj psihosocialnih in izobraževalnih intervencij. 
Ključne besede: poporodna depresija, socialna opora, velikih pet faktorjev osebnosti
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (629,97 KB)

2.
Kvaliteta življenja bolnikov po preboleli težji obliki covidne bolezni
Nika Rupčić, Eva Poljanšek, 2023, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: kakovost življenja, EQ-5D-5L, težka oblika covida, hospitalizacija, anksioznost in depresija
Objavljeno v DKUM: 04.01.2024; Ogledov: 317; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (352,78 KB)

3.
Vpliv poporodne depresije pri materi na razvoj otroka
Patricija Petek, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Čeprav rojstvo otroka predstavlja lep dogodek v življenju, se kljub temu veliko mater sooča s poporodno depresijo. Gre za depresivno motnjo, ki se pojavi pri materah po rojstvu otroka in ima lahko negativen vpliv na otrokov razvoj z vidika kognitivnega, socialnega, fizičnega, nevromotoričnega in jezikovnega razvoja. Namen zaključnega dela je raziskati, kako poporodna depresija pri materah vpliva na razvoj otroka. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo v angleškem jeziku s področja poporodne depresije pri materi in vpliv na razvoj otroka. Pri iskanju smo uporabili tuje podatkovne baze Pubmed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect. Ključne besede za iskanje ustrezne literature so bile postpartum depression, mother in child development. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali ter naredili vsebinsko analizo. Rezultati: Od 663 zbranih člankov smo v raziskavo vključili 11 polno dostopnih tematsko ustreznih člankov. S pregledom literature smo ugotovili, da poporodna depresija pri materah negativno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja. Slabši rezultati so najbolj izraziti pri otrocih, starih od 18 mesecev do 4,5 leta. Največje povezave so bile ugotovljene na področju jezikovnega in socialnega razvoja ter tudi fine motorike. Razprava in zaključek: Povezava med materino depresijo in otrokovim razvojem se je najbolj pokazala na otrokovem kognitivnem, nevromotoričnem, jezikovnem in socialnem razvoju. Otroci mater s poporodno depresijo v primerjavi z otroki mater brez poporodne depresije so imeli slabše dosežke na vseh področjih razvoja. Zato je pomembno izvajanje preventivnih programov osveščanja, poučevanja populacije o poporodni depresiji in pripravi žensk na starševstvo.
Ključne besede: poporodna depresija, matere, razvoj otroka
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 439; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (721,07 KB)

4.
Predporodna skrb za poporodno življenje: učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobju : učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobju
Zala Uran, 2023, magistrsko delo

Opis: Ozadje: V magistrski nalogi smo preučili vplive enkratne intervencije na izraženost depresivne, tesnobne in stresne simptomatike pri nosečnicah v slovenskem okolju. Obporodna depresija je opredeljena kot pojav večje ali manjše depresivne epizode med nosečnostjo ali do enega leta po porodu. Poleg depresije se v obporodnem obdobju najpogosteje pojavljajo anksiozne stiske. Obporodna anksioznost predstavlja prekomerno zaskrbljenost in strah pred nosečnostjo ali pred porodom. Metoda: Vzorec je sestavljalo 36 nosečih žensk iz Slovenije. V 58 % so odgovorile, da je to zanje prva nosečnost. 11 % udeleženk je ob začetku raziskave obiskovalo psihologa. Vzorec smo ločili glede na udeležbo v programih dodatnih izobraževanj o obporodnem zdravju. Rezultati: Depresivna, tesnobna in stresna simptomatika se niso razlikovale glede na to ali se udeleženke niso udeležile izobraževanj o obporodnem obdobju ali so obiskovale Priprave na porod in starševstvo, delavnico Predporodna skrb za poporodno življenje ali pa oboje. Udeleženke se v raziskavi niso razlikovale glede na izraženost splošnega blagostanja. Zaključek: V raziskavi nismo dokazali vpliva oblikovane interaktivne delavnice na duševne stiske in blagostanje nosečnic. Nosečnice z višje izraženim notranjim lokusom kontrole so imele nižje izražene depresivne in tesnobne simptome ter stres. Nosečnice, ki so izražale manj težav na področju duševnega zdravja, so splošno bile bolj zadovoljne s svojimi porodnimi izkušnjami.
Ključne besede: obporodna depresija, obporodna tesnoba, preventivni izobraževalni programi, lokus kontrole na področju zdravja, zadovoljstvo s porodom
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 300; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

5.
Depresija pri mladostnikih z aknami
Medina Šehić, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Depresija je najpogostejša duševna motnja v obdobju mladostništva, akne pa so zaradi vseprisotnosti in minimalnega vpliva na fizično delovanje posameznika pri zdravnikih pogosto ocenjene kot časovno omejena kozmetična nadloga in jih razvojni znanstveniki velikokrat zanemarjajo. Zaradi tega ne posvečajo dovolj pozornosti vplivu, ki ga imajo akne na duševno stanje mladostnikov. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv aken na pojav depresije pri mladostnikih. Metode: Izvedli smo pregled literature v angleškem jeziku za obdobje od 2012 do 2022. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, Cochrane Library in Science Direct. Sinteza podatkov je prikazana z vsebinsko analizo. Rezultati: Ugotovljeno je, da v primerjavi z drugimi duševnimi boleznimi depresija bistveno prevladuje pri mladostnikih z aknami. Prav tako so osebe ženskega spola bolj dovzetne za pojav in težjo obliko depresije. Težja oblika aken pomeni močnejši dejavnik za pojav depresije. Kakovost življenja mladostnikov je prizadeta in zdravstveno osebje ima pri prepoznavanju in njihovem pravočasnem zdravljenju veliko vlogo. Razprava in zaključek: Uporaba vprašalnikov za ocenjevanje psihosocialnega vpliva aken na mladostnika lahko pomaga pri usmerjanju ciljev zdravljenja dermatologov. Treba je razviti vprašalnik, ki lahko izolira psihosocialne učinke aken in bi bil v pomoč pri prepoznavanju ogroženih mladostnikov v zasedenih ambulantah.
Ključne besede: depresija, mladostniki, akne, tveganje, pojav
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 471; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (842,32 KB)

6.
Vpliv telesne aktivnosti na depresijo pri mladostnikih
Lina Zelenik, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Depresija je v današnjem času najpogostejša duševna motnja. Večina primerov se začne v adolescenci ali pri mladih odraslih in je pogosto kronično ter ponavljajoče se stanje. Zaradi pogostosti duševnih motenj med mladostniki in možnih dolgoročnih posledic je vpliv telesne aktivnosti na depresijo pri mladostnikih pomembna tema za raziskovanje. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv telesne aktivnosti na depresijo pri mladostnikih. Metode: V namen priprave zaključnega dela smo sistematično pregledali znanstveno literaturo in uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela za opis posameznih pojmov. Za iskanje literature smo uporabili naslednje mednarodne podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Cochrane Library. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Za prikaz sinteze dokazov smo uporabili tematsko analizo. Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 99 zadetkov, od katerih smo v končno analizo vključili 7 raziskav, ki so predstavljene v tabeli. Glavna tema, ki smo jo identificirali, je vpliv telesne aktivnosti na zdravljenje depresije pri mladostnikih z naslednjim tremi podkategorijami: vrste telesne aktivnosti, izidi in vrste zdravljenja. Razprava in zaključek: Raziskave so pokazale, da je fizična aktivnost v sklopu zdravljenja in preprečevanja bolezni depresije pri mladostnikih pomembna. Vadba izboljša simptome depresije pri mladostnikih in ima zmeren antidepresivni učinek. Pri pacientih z depresijo je zdravstvenovzgojno delo bistvenega pomena, pri čemer ima največjo vlogo medicinska sestra, ki promovira telesno aktivnost in zdrav način življenja.
Ključne besede: telesna aktivnost, depresija, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 710; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (760,11 KB)

7.
Vpliv poporodne depresije na izključno dojenje
Nika Matjašič, 2022, diplomsko delo

Opis: Poporodna depresija je stanje, ki ga lahko doživijo otročnice po porodu. Poznanih je veliko sprožilnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek poporodne depresije. Eden izmed mnogih povzročiteljev je izključno dojenje, ki predstavlja ključno prehrano prvih 6 mesecev otrokovega življenja. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv poporodne depresije na izključno dojenje. Metode: Zaključno delo smo pripravili s pomočjo pregleda literature. Strokovna literatura je bila zbrana v treh podatkovnih bazah (PubMed, CINAHL, ScienceDirekt). V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, upoštevani so bili vključitveni in izključitveni kriteriji. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Skupno število identificiranih virov, pregledanih v podatkovnih bazah, je bilo 329. V analizo smo lahko vključili 6 virov. Analiza je prikazana v tabeli, za sintezo je bila uporabljena sintezna tabela, v kateri so prikazane skupne karakteristike raziskav. Razprava in zaključek: Pri večini raziskav je bilo ugotovljeno, da obstaja dvosmerna povezava med izključnim dojenjem in poporodno depresijo. Pomembno je, da zdravstveni delavci prepoznajo znake poporodne depresije in jih skušajo preprečiti. Ključnega pomena je otročnicam predstaviti znake in simptome poporodne depresije in pomen izključnega dojenja. Otročnice se morajo zavedati, da se ob pojavu kakršnihkoli simptomov lahko obrnejo na osebnega zdravnika, ginekologa ali druge zdravstvene delavce.    
Ključne besede: poporodna depresija, izključno dojenje, dojenje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 790; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (714,89 KB)

8.
Vpliv epidemije covid-19 na pojav depresije pri odraslih
Urška Žuran, 2022, diplomsko delo

Opis: Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj, zaradi katere ljudje poiščejo zdravniško pomoč. Leta 2019 se prvič pojavi bolezen, ki povzroča resne bolezni dihal, kot sta pljučnica in odpoved pljuč. Poimenovana je bila COVID-19 oziroma koronavirusna bolezen 2019. Nenaden izbruh te nalezljive bolezni in strogi ukrepi preprečevanja lahko negativno vplivajo na simptome depresije in povečujejo njeno pojavnost. Izveden je bili sistematični pregled, analiza in sinteza literature, ki se je nanašala na vpliv epidemije COVID-19 na pojav depresije pri odraslih. Izbrane podatkovne baze so bile PubMed, Science Direct in Web of Science, omejitveni kriteriji pa so bili članki, objavljeni od 2020 do 2022 in celotno dostopni članki v angleškem jeziku. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama, ocena kakovosti dokazov je prikazana na podlagi hierarhije dokazov. V končni pregled smo vključili 9 študij. V sintezi dokazov smo rezultate razdelili v dva naslova. Vpliv COVID-19 na preučevane skupine je pokazal različne dejavnike tveganja glede na izpostavljenost. Zraven hitrega prepoznavanja bolj izpostavljenih skupin smo ugotovili, kako pomembna je pravočasna zaščita in ukrepanje. Na pojav simptomov depresije ni vplivala večja verjetnost za okužbo ampak negativne spremembe, ki so se pojavile zaradi epidemije COVID-19. Karantena in izolacija sta, poleg drugih dejavnikov tveganja, močno prizadeli duševno zdravje ljudi. Tvegane skupine (npr.: ženske, mlada starost, brezposelnost) imajo več dejavnikov tveganja in potrebujejo dodatne zaščitne ukrepe pred pojavom simptomov epidemije.
Ključne besede: depresija, epidemija COVID-19, vpliv, odrasli
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 536; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (893,32 KB)

9.
Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnic
Nataša Resnik, 2022, diplomsko delo

Opis: COVID-19 se je hitro razširil po vsem svetu in povzročil pandemijo, ki je prinesla mnoge ukrepe varovanja javnega zdravja in spremenila življenje tudi nosečnicam. Vsled tega je namen zaključnega dela raziskati vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnic. Zaključno delo temelji na raziskovalni metodi dela analize in sinteze podatkov. Izveden je bil »scooping« pregled (pregled obsega) znanstvene literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Cinahl, MEDLINE, SAGE Journals in Web of Science glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja virov smo prikazali s PRISMA diagramom. Kakovost izbranih člankov smo ocenjevali in jih uvrstili v nivo s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultate smo pridobili na osnovi vsebinske analize in sinteze zbranih podatkov. V analizo in pregled smo vključili 34 člankov. Ugotovili smo, da so negotovosti in spremembe v zdravstveni praksi v času pandemije ustvarile dodatno zaskrbljenost ter negativno vplivale na duševno zdravje nosečnic. Nosečnice tako tvegajo razvoj duševnih težav, kot so depresija, tesnoba in simptomi posttravmatskega stresa. Raziskovalci poudarjajo psihosocialno podporo in pomen spremljanja perinatalnega duševnega zdravja med pandemijo za zaščito duševnega zdravja nosečnic. Pregled literature na temo duševnega zdravja nosečnic v času pandemije COVIDA-19 pri slednjih izkazuje strah, zaskrbljenost, depresijo in anksioznost. Kako razsežen je psihološki vpliv pandemije, ki še vedno traja, še strokovnjaki sami ne vedo, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave.
Ključne besede: nosečnost, koronavirus, depresija, tesnoba, psihosocialna podpora
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 1286; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

10.
Učinek psihofizične aktivnosti na simptome stresa, depresije in anksioznosti pri učiteljih
Nina Kuhar, 2021, magistrsko delo

Opis: Skrb za telesno in duševno zdravje ljudi v zadnjih letih postaja vse pomembnejša. Posamezniki si prizadevajo, da bi bilo njihovo psihofizično počutje čim boljše. Kljub temu pa raziskave kažejo, da stres, depresija in anksioznost prizadenejo veliko število ljudi. V boj proti duševnim stiskam se ljudje podajajo na različne načine; nekateri se posvetijo telesni aktivnosti, drugi čuječnosti, tretji najdejo drugačne metode, ki jim bolj ali manj uspešno pomagajo v boju z njihovim stiskami. Namen magistrske raziskave je bil s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 134 vzgojiteljev, učiteljev razrednega in predmetnega pouka ter učiteljev srednjih šol raziskati, kako telesno aktivni so učitelji, če se ukvarjajo s tehnikami čuječnosti, kako pogosto se pri njih izražajo simptomi depresije, anksioznosti in stresa ter ali ima psihofizična aktivnost kakšen vpliv na izraženost simptomov. S pomočjo kvantitativne obdelave podatkov smo ugotovili, da so učitelji telesno zelo aktivni, ampak se s čuječnostjo v večini ne ukvarjajo. Njihovo duševno zdravje je glede na rezultate, pridobljene s standardizirano lestvico DASS-21 (The Depression, Anxiety and Stress Scale), dobro, vpliv psihofizične aktivnosti na izraženost simptomov depresije, anksioznosti in stresa pa ni statistično značilen.
Ključne besede: depresija, anksioznost, stres, telesna aktivnost, čuječnost
Objavljeno v DKUM: 04.01.2022; Ogledov: 887; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 2.89 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici