| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Geometrijsko in fizikalno sklopljen numerični model sublimacijskega sušenja v liofilizatorju : doktorska disertacija
Blaž Kamenik, 2023, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji so predstavljeni rezultati raziskav na temo eksperimentalnega dela določanja kinetike sušenja med procesom liofilizacije in ovrednotenja procesne zmogljivosti naprave, ter razviti numerični modeli za celovito modeliranje procesa in rezultati le teh. V sklopu eksperimentalnega dela se je ovrednotila kinetika sušenja destilirane vode (sublimacija ledu), ter eksperimentalna določitev kinetike depozicije ledu, kjer se je za tok vodne pare, ki je v režimu dušenega toka, izmerilo masne tokove sublimata in tlake znotraj sušilne komore in kondenzatorja.\\ Rezultati eksperimentov so nato služili za validacijo razvitih numeričnih modelov. Simulacije, ki vključujejo RDT preračune so bile pripravljene v računalniškem programu ANSYS Fluent ali v programskem jeziku Fortran. Razvilo se je več modelov različnih kompleksnosti, prvi model je model za ovrednotenje vpliva geometrije gumastega zamaška in vrata viale na tlačni padec in vpliv na proces, kjer se je tok sublimata modeliral v RDT programu, medtem ko se je kinetika sušenja računala s pomočjo 0D modela (sklopljen 0D-RDT model). Na podlagi rezultatov, se je določilo empirično korelacijo za opis le tega pojava. Naslednji model je večnivojsko sklopljen model z uporabo TCP strežnika, ki povezuje 1D program za simuliranje kinetike sušenja znotraj viale (napisan v programskem jeziku Fortran) s komercialno kodo ANSYS Fluent, ki je uporabljen za izračun tokovnih polj skozi sistem. Kinetika sušenja produkta v vsaki viali je simulirana z 1D modelom, v katerem se tlačni padec vodne pare, med tokom skozi zgornji prostor viale, obravnava z empirično korelacijo. Masni tokovi sublimata in temperatura plina se posredujejo RDT modelu, ki jih uporabi kot robne pogoje na lokalnih vtokih. Po izračunu novega tokovnega polja, RDT model vrne nove tlake nad vsako vialo. Na ta način dobimo vpogled v hidrodinamske razmere znotraj liofilizatorja in kinetiko sušenja vseh vial. Naslednji del je modeliranje depozicije ledu, kjer se je modeliral tok sublimata skozi celoten sistem, depozicija na hladnih stenah kondenzatorja pa se modelira z dodatnimi členi za ponor mase, gibalne količine in energije. V tem primeru se torej meja modeliranja prestavi v kondenzator, kar nam omogoči vpogled v dogajanje znotraj kondenzatorja in vzorec depozicije ledu, ki se odvija v kondenzatorju.
Ključne besede: RDT, liofilizacija, večnivojski model, prenos toplote in snovi, depozicija
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 508; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (35,49 MB)

2.
POLISAHARIDI ZA RAZVOJ MEDICINSKIH TEKSTILIJ
Tijana Ristić, 2009, diplomsko delo

Opis: Trend pri razvoju inovativnih sanitetnih materialov ter medicinskih tekstilij je v funkcionalizaciji površine tekstilij z namenom pridobitve protimikrobnih lastnosti. Pri večini funkcionalizacijskih metod se še zmeraj uporabljajo reagenti, ki so človeku in okolju neprijazni. Zato iz dneva v dan narašča zanimanje za funkcionalizacijske postopke, pri katerih se uporabljajo okolju prijazni in biorazgradljivi reagenti. Eden izmed najperspektivnejših je hitozan, derivat hitina, ki je za celulozo drugi najbolj razširjen biopolimer na Zemlji. Žal pa ima hitozan, kljub številnim prednostim, tudi slabosti kot so omejena stabilnost in učinkovitost vezana na kisli pH medij. Zato je izrednega pomena poiskati ustrezen substitut za hitozan. Med številnimi polisaharidi je primeren kandidat derivat celuloze, aminoceluloza, ki vsebuje aminske skupine vzdolž polimerne verige. V diplomski nalogi smo tako površino viskoznih vlaken protimikrobno funkcionalizirali z uporabo hitozana in aminoceluloze. Pri tem smo uporabili dva mehanizma nanosa, klasično impregnacijo in depozicijo (vezavo koloidne raztopine polisaharida). Uspešnost funkcionalizacije smo spremljali s potenciometrično titracijo in spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange 7, kakor tudi z mikrobiološkim testiranjem. Rezultati obeh analiznih metod za določanje aminskih skupin dobro sovpadajo; korelacijski koeficient med njima znaša 0,949. Uporaba aminoceluloze, ne glede na princip nanosa, doprinese na površino vlaken znatno večjo količino aminskih skupin v primerjavi s hitozanom. Poleg tega je aminoceluloza pokazala učinkovito zatiranje patogene bakterije Escherichia coli, medtem ko je bil hitozan proti tej bakteriji popolnoma neučinkovit. Na podlagi dobljenih rezultatov smo potrdili našo hipotezo, da je aminoceluloza ustrezen substitut za hitozan. Postopek depozicije se je v primerjavi z impregnacijo izkazal kot učinkovitejši, v smislu doprinosa števila aminskih skupin in posledično boljše inhibicije patogenih mikroorganizmov.
Ključne besede: viskozna vlakna, hitozan, aminoceluloza, impregnacija, depozicija, protimikrobne lastnosti, potenciometrična titracija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2009; Ogledov: 3729; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici