| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ODSTRANJEVANJE NITRATOV IZ PITNE VODE Z MODIFICIRANIM MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Aleksandra Petrovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bila popolna denitrifikacija pitne vode (odstranitev nitratov) ob uporabi pilotne naprave, modificiranega membranskega bioreaktorja Zenon ZW 10. Aktivnemu blatu je bil kot vir ogljika dodan sladkor saharoza v ustreznem razmerju C/N. Pred, med in po obdelavi pitne vode so bili spremljani naslednji fizikalno-kemijski parametri: pH, temperatura, motnost, absorbanca pri 254 nm, koncentracija kisika, prevodnost, kemijska potreba po kisiku (KPK), celotni organski ogljik (TOC), vsebnost nitratnih ionov, vsebnost nitritnih ionov, koncentracija aktivnega blata (MLSS) ter koncentracija hlapnih suspendiranih snovi (MLVSS). Osrednji cilj naloge je bila določitev optimalnih procesnih pogojev obratovanja in ob tem ugotoviti ustreznost uporabe saharoze kot vira ogljika. Na osnovi analiz fizikalno-kemijskih parametrov in analize aktivnega blata so bili za dan sistem določeni ustrezen vtok, obtok, optimalno razmerje C/N, izračunana je bila tudi hitrost denitrifikacije. V šestih ciklih obratovanja (različnih časovnih intervalov) pri različnih pogojih in parametrih obratovanja, ki so se spreminjali glede na dosežene rezultate, so bili doseženi sledeči optimalni pogoji obratovanja: razmerje C/N za saharozo 2,5/1, vtok vode 17 mL/min, obtok 85 mL/min. Specifična hitrost denitrifikacije je v ciklu s temi pogoji v povprečju znašala 0,0226 d-1, učinkovitost odstranjevanja nitrata (učinkovitost denitrifikacije) pa je bila 99,36 %.
Ključne besede: denitrifikacija, membranski bioreaktor (MBR), pitna voda, saharoza
Objavljeno: 08.09.2011; Ogledov: 2190; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

3.
KINETIKA DENITRIFIKACIJE PITNE VODE V MEMBRANSKEM BIOREAKTORJU
Petra Volf, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bila določitev parametrov Monodove kinetike z uporabo pilotne naprave, modificiranega membranskega reaktorja Zenon ZW 10. Uporabljali smo pitno vodo iz laboratorija, ki smo ji dodajali nitrate, da smo vzdrževali konstantno koncentracijo nitratov na vtoku. Kot vir ogljika smo uporabljali saharozo, ki smo jo prav tako konstantno dodajali vtoku v razmerju C/N = 3/1. Za določitev konstant Monodove kinetike smo morali zagotoviti konstantne pogoje biološke denitrifikacije. Hkrati s konstantnim dodajanjem nitratov in saharoze, je morala biti v biološki enoti koncentracija raztopljenega kisika v vodi pod 0,5 mg/L, da smo zagotovili anoksične pogoje. Prav tako je morala biti konstantna koncentracija aktivnega blata. Skozi 9 ciklov smo spreminjali samo vtok vhodne raztopine iz začetnih 10 mL/min na 170 mL/min. Med eksperimentom smo merili koncentracijo nitratov in nitritov na vtoku, kemijsko potrebo po kisiku na vtoku (KPK), koncentracijo aktivnega blata (MLSS), temperaturo, pH ter koncentracijo substrata na iztoku. S podatki slednjega smo konstruirali diagram hitrosti razredčevanja v odvisnosti od koncentracije substrata, D = f(cs), ter tako določili konstante Monodove kinetike. Dobljena maksimalna specifična hitrost rasti biomase μmax je 0,3461/h, konstanta nasičenja substrata Ks pa 5,833 mg/L.
Ključne besede: Monodova kinetika, denitrifikacija, membranski bioreaktor, pitna voda
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1386; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

4.
VPLIV MAGNETNEGA POLJA NA BAKTERIJE V BIOLOŠKIH ČISTILNIH NAPRAVAH IN NA PRETVORBO DUŠIKA
Jasmina Filipič, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavljamo študijo čiščenja odpadne vode z vidika odstranjevanja dušikovih spojin s pomočjo srednje močnega statičnega magnetnega polja (SMP). Veljavna zakonodaja in visoki stroški okoljskih dajatev za onesnaževanje voda, namreč težijo k iskanju novih naprednih tehnologij čiščenja odpadne vode. V dosedanjih raziskavah je bilo ugotovljeno, da se pod vplivom SMP, poveča odstranjevanje organskih substratov iz odpadne vode. Naše raziskave kažejo, da SMP gostote, B = (30, 50) mT (toda ne B = 10 mT) pozitivno vpliva na odstranjevanje dušikovih spojin v SBR reaktorjih. Amonij-oksidacijska hitrost se pri SMP gostote, B = 50 mT drastično poveča, in sicer za w = 85 ± 5 %. Glede na pozitiven učinek SMP na čiščenje odpadne vode, smo v nadaljevanju raziskave preučili vpliv SMP na tri bakterije odpadne vode ˗ Nitrosomonas europaea, Escherichia coli in Pseudomonas putida. Rezultati raziskave kažejo, da SMP (B = 17 mT) negativno vpliva na rast bakterij E.coli in P.putida, toda pozitivno na dehidrogenazno aktivnost in koncentracijo znotrajceličnega ATP. Inhibitorni vpliv na omenjeni bakteriji je bil največji pri njunih optimalnih temperaturah rasti. V okviru doktorske naloge smo kot prvi dokazali, da SMP (B = 17 mT) pozitivno vpliva na oksidacijo amonijevega dušika pri bakteriji N.europaea. SMP prav tako pozitivno vpliva na mešano združbo amonij-oksidirajočih bakterij v odpadni vodi, s povečanjem za w = 40 % pod vplivom SMP in na čisto kulturo N.europaea s povečanjem števila bakterij po sedmih dneh izpostavitve SMP za w = 60 %, v primerjavi s kontrolnimi vzorci. Iz rezultatov je razvidno, da lahko z ustrezno gostoto SMP, časom izpostavitve in temperaturo znatno povečamo odstranjevanje dušikovih spojin iz odpadne vode ter pospešimo rast enega izmed najpomembnejših nitrifikatorjev odpadne vode – Nitrosomonas europaea.
Ključne besede: odpadna voda, bakterije, statično magnetno polje, dušikove spojine, nitrifikacija, denitrifikacija
Objavljeno: 04.06.2013; Ogledov: 1509; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

5.
MOŽNOST UPORABE ALG ZA BIOLOŠKO ČIŠČENJE VODE V ŠARŽNEM REAKTORJU
Tanja Družovec, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti učinkovitost biološke denitrifikacije v pitni vodi s pomočjo alge Chlorella sorokiniana v šaržnem reaktorju. Uporabljali smo pitno vodo iz Vodooskrbnega območja Ptuj s povprečno vsebnostjo nitratnih ionov 47 mg/L in vsebnostjo nitritnih ionov <0,05 mg/L. Aktivnemu blatu smo dodajali saharozo v razmerju C:N = 2,5:1 in je služila kot vir ogljika. V reaktorju smo zagotavljali anoksične pogoje. Ugotavljali smo ali prisotnost Chlorelle sorokiniane ugodno vpliva na denitrifikacijo v pitni vodi. Na začetku in na koncu reakcije smo merili fizikalno-kemijske parametre. Pri določenih vzorcih nas je zanimala kinetika reakcije. Ugotovili smo, da prisotnost alge Chlorelle sorokiniane v šaržnem reaktorju ne izboljša učinkovitosti biološke denitrifikacije, saj v primerjavi s samo aktivnim blatom v reaktorju dobimo slabše rezultate in za enako količino odstranjenega nitrata potrebujemo več časa. Hitrost denitrifikacije se torej v prisotnosti alg zniža.
Ključne besede: denitrifikacija, šaržni reaktor, pitna voda, alga Chlorella sorokiniana, aktivno blato
Objavljeno: 29.11.2013; Ogledov: 1397; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

6.
DOLOČANJE HITROSTI BIOLOŠKE DENITRIFIKACIJE ODPADNE VODE NAFTNE INDUSTRIJE
Marija Polanec, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil v prvi fazi na laboratorijskem nivoju določiti optimalne pogoje obratovanja čistilne naprave naftne industrije ter v nadaljevanju na osnovi eksperimentalnih podatkov poiskati kinetični model za opisovanje razgradnje dušikovih spojin. Vsi eksperimenti so bili izvedeni v Armfieldovem laboratorijskem reaktorju. Pri delu smo uporabljali odpadno procesno vodo podjetja Nafta Lendava d.o.o ter biološki mulj obstoječe biološke čistilne naprave. Eksperimentalno delo je bilo razdeljeno na dva sklopa. V prvem sklopu eksperimentov smo ob vzdrževanju konstantne koncentracije biomase in bivalnega časa spreminjali temperaturo v reaktorju. V drugem sklopu raziskav pa smo pri različnih pretokih odpadne vode določali iztočno koncentracijo skupnega (amonijevega in organskega) dušika ter koncentracijo organskih snovi. Vsebnost dušika smo določali z metodo po Kjeldahlu, koncentracijo organskih snovi pa z metodo določanja kemijske potrebe po kisiku.
Ključne besede: denitrifikacija, optimiranje, Monodova kinetika, mešalni pretočni reaktor, odpadna voda
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 828; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

7.
Preučevanje učinkovitosti denitrifikacije na čistilni napravi Odranci
Katja Pucko, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti učinkovitost denitrifikacije na čistilni napravi Odranci. Občina Odranci s približno 1.650 prebivalci ima zgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki je v celoti priključeno na komunalno čistilno napravo. Čistilna naprava Odranci je sedaj zaradi svoje zmogljivosti čiščenja 1.950 populacijskih ekvivalentov – PE, klasificirana kot mala komunalna čistilna naprava. Po načrtovani posodobitvi bo zaradi povečane kapacitete čiščenja na 2.450 PE, uvrščena med komunalne čistilne naprave – KČN. Ker so rezultati monitoringov iz prejšnjih let pokazali večinoma povečane mejne vrednosti amonijevega dušika ob iztoku, smo v teku diplomskega dela ugotavljali vzroke. Izvajali smo meritve parametrov: motnosti, neraztopljenih snovi, usedljivih snovi, kemijske potrebe po kisiku, biokemijske potrebe po kisiku, amonijevega dušika in pH, s katerimi smo pridobili podatke o dnevnem nihanju čistilne naprave. Meritve smo izvajali na vtoku in iztoku iz čistilne naprave, kjer se tudi običajno izvajajo. Dodatno smo preučili še, kaj se dogaja z odpadno vodo v cevi od iztoka iz čistilne naprave do njenega izliva v potok Črnec. Potrdili smo, da je potrebno rešiti problematiko meteornih vod. Rezultati kažejo, da je mejna vrednost amonijevega dušika presežena, kar kaže da procesa nitrifikacije ter denitrifikacije ne potekata pravilno in bi bilo zato potrebno preveriti tudi določene lastnosti in učinkovitost obratovanja biorotorjev.
Ključne besede: čistilna naprava, amonijev dušik, denitrifikacija, meteorne vode, rekonstrukcija, rotirajoči biološki kontaktorji
Objavljeno: 30.03.2017; Ogledov: 528; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici