| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KONKURENČNA KLAVZULA
Rok Kikel, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana konkurenčna klavzula, ki delavca omejuje po prenehanju delovnega razmerja, da določen čas ne konkurira bivšemu delodajalcu. Institut konkurenčne klavzule je prikazan od začetka slovenske ureditve ter do danes. Dodana je tudi sodna praksa, ki prikazuje kakšni so pogoji za vzpostavitev takega dogovora, kakšne so obveznosti enega in drugega pogodbenega partnerja ter v kakšnih primerih konkurenčna klavzula ne velja oziroma kdaj preneha. Poleg tega pa je za spoštovanje konkurenčne klavzule določeno tudi nadomestilo, ki pripada delavcu, in obratno za nespoštovanje konkurenčne klavzule tudi predvideno denarno nadomestilo za škodo delodajalcu. Za primerjavo tega instituta pa sem primerjal institute v Veliki Britaniji, ki pripada drugemu pravnemu sistemu kot pa Slovenija.
Ključne besede: konkurenčna klavzula, denarno nadomestilo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 3957; Prenosov: 672
.pdf Celotno besedilo (376,82 KB)

2.
PRAVICA DO LETNEGA DOPUSTA IN VPRAŠANJE IZRABE
Natalija Kerec, 2012, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava letni dopust z vidika pridobitve pravice in njegove izrabe. Pravica do letnega dopusta predstavlja temeljno socialno pravico, priznano v vseh najpomembnejših mednarodnih dokumentih in tudi v pravu EU. Posebna pozornost v magistrskem delu je namenjena analizi nacionalne zakonodaje in sodne prakse ter opravljeni primerjavi z zavezujočimi mednarodnimi pravnimi viri in novejšo sodno prakso Sodišča EU. Prvi del magistrskega dela je posvečen obravnavanju pridobitve pravice bodisi do celotnega bodisi do sorazmernega dela letnega dopusta, pri čemer je v okviru slednje dan poudarek na pridobitvi dopusta v primeru, da delavec med koledarskim letom zamenja delodajalca. Institut letnega dopusta ureja tudi dve materialni pravici, in sicer nadomestilo plače in regres za letni dopust. Drugi sklop magistrskega dela je namenjen vprašanju izrabe letnega dopusta s poudarkom na prenosu neizrabljenega letnega dopusta v naslednje obdobje v primeru nastopa takšnih osebnih okoliščin, ki onemogočajo izrabo letnega dopusta v tekočem letu (npr. bolniški stalež, starševski dopust). Na podlagi analize obravnavanega področja je moč ugotoviti, da slovenska ureditev v tem delu ni v skladu z ureditvijo mednarodnih pravnih virov in sodno prakso Sodišča EU. V okviru izrabe letnega dopusta je posebna pozornost namenjena tudi nadomestilu za neizrabljen plačan letni dopust, ki predstavlja substitut za letni dopust v primeru, ko le-tega zaradi prenehanja delovnega razmerja ni mogoče več izrabiti.
Ključne besede: pravica do letnega dopusta, zaposlitev pri drugem delodajalcu, izraba letnega dopusta, prenos neizrabljenega letnega dopusta, denarno nadomestilo za neizkoriščen dopust, sodna praksa.
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 3208; Prenosov: 681
.pdf Celotno besedilo (526,27 KB)

3.
SKLEPANJE SLUŽNOSTNIH POGODB ZA IZGRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
Gašper Pavlin, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava institut služnosti za izgradnjo komunalne infrastrukture. Služnost za izgradnjo komunalne infrastrukture oz. služnost v javno korist je služnost, ki se ustanovi v javnem interesu, in sicer v korist investitorja, kot so izvajalci javnih služb, lokalne skupnosti, države ali nosilci različnih infrastrukturnih dejavnosti, če je to potrebno za postavitev omrežij in objektov gospodarske infrastrukture ter za njihovo nemoteno delovanje. Neprava stvarna služnost, kar predstavlja služnost v javno korist, je lahko ustanovljena v korist individualno določene osebe, in sicer fizične ali pravne osebe. Služnost v javno korist je možno ustanoviti le v tistih primerih, če je nujno potrebna za dosego javne koristi, ki je ni mogoče drugače ustanoviti. Nastanek stvarne služnosti določa Stvarnopravni zakonik, ki predvideva tri podlage, in sicer: zakon, pravni posel in z odločbo državnega oz. upravnega organa. Ustanovitev služnosti v javno korist je poseg v temeljno človekovo pravico, s katerim zakonodaja lastniku nepremičnine priznava izplačilo denarnega nadomestila na premoženjskem področju. S posegom v lastninsko pravico se zmanjšujeta vrednost služečega zemljišča zaradi povzročene škode ter izgubljeni dobiček. Za večino projektov izgradnje komunalne infrastrukture je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Le nekateri projekti se izvajajo brez gradbenega dovoljenja, kjer gre za obnovo obstoječega stanja.
Ključne besede: stvarno pravo, neprava stvarna služnost, služnost v javno korist, denarno nadomestilo, komunalna infrastruktura, investitor, idejna zasnova, projekt za gradbeno dovoljenje
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 1034; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1013,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici