| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 123
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga denarne politike Evropske centralne banke v času COVID-19 krize
Karin Šteiner, 2021, magistrsko delo

Opis: Razglasitev COVID-19 pandemije je presenetila tako svetovna gospodarstva kot finančne trge ter povzročila eno izmed največjih zdravstvenih, socialnih ter gospodarskih kriz v zadnjem stoletju. Zgornjo trditev potrjuje tudi v delu predstavljeni novi sestavljen kazalnik sistemskega stresa (New CISS), ki se je v času COVID-19 krize že približal nivoju iz času globalne finančne krize iz leta 2008. Kot odziv na izredne razmere v gospodarstvu je Evropska centralna banka nadgradila ter dodatno razširila svoje že obstoječe instrumente denarne politike ter uvedla nov 1850 milijard EUR vreden izredni program nakupa vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP), katerega namen je predvsem izravnati negativni vpliv pandemičnega šoka za transmisijski mehanizem denarne politike ter preprečiti resna finančna tveganja za evroobmočje. Pričujoče delo posledično analizira nestandardne ukrepe denarne politike, ki jih je ECB sprejela od začetka COVID-19 krize ter preučuje vpliv sprejetja novega izrednega programa nakupov vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP) na razmike državnih obveznic ter finančne razmere v evroobmočju. V zadnjem poglavju se delo osredotoča še na tri možne scenarije razvoja v prihodnosti, ki jih bo morebiti deležna ECB ter hkrati predstavi potencialne izzive za centralno bančništvo. Rezultati kažejo, da se je Evropska centralna banka na zdravstveni, socialni in gospodarski šok COVID-19 krize odzvala z odločnimi ukrepi in s svojimi obsežnimi nakupi sredstev še vedno zagotavlja likvidnost bančnemu sistemu ter ugodno financiranje realnemu gospodarstvu. Vendar pa je en od najbolj zaskrbljujočih rezultatov tega dela dejstvo, da so se kot rezultat spodbujevalnih politik nekatere države že tako zadolžile, da so presegle 100% prag zadolženosti BDP-ja, kar jih uvršča med visoko zadolžene države. Številni avtorji so zato mnenja, da so programi nakupov vrednostnih papirjev morda zelo učinkovit instrument denarne politike ECB v časih izjemne finančne nestabilnosti na trgih, ko pa se stanje na trgih začne izboljševati pa to morda ni več najboljši način za izhod iz le-te, saj povečuje dolžniška bremena, ki pa lahko ogrozijo vzdržno stanje gospodarstev.
Ključne besede: Denarna politika, Evropska centralna banka, denarni instrumenti, obrestne mere, inflacijsko ciljanje, oblikovanje politike.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 1427; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

2.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA MEDBANČNI TRG V EVROOBMOČJU IN V SLOVENIJI
Tjaša Lopan, 2015, diplomsko delo

Opis: Znano je, da je globalna finančna kriza vplivala na celotni svet, predvsem na bančni trg. Začela se je leta 2007 v ZDA s pokom nepremičninskega balona. Kasneje pa se je razširila po celotnem svetu. Za reševanje te krize so bili uvedeni različni ukrepi, nekateri so bili v pomoč, spet drugi ne. Finančna kriza je vplivala na denarni trg, na medbančni trg v Sloveniji. Denarni trg zagotavlja glavni vir denarnih sredstev, udeležencem na trgu omogoča ohranjati likvidnost, centralni banki pa omogoča, da lahko vodi denarno politiko. Na medbančnem trgu si banka, ki je v likvidnostnem primanjkljaju, sposodi denar od banke, ki je v likvidnostnem presežku. Slovenske banke so se na evrskem denarnem medbančnem trgu močno zadolževale v času globalne finančne krize v obdobju od leta 2007 do leta 2009, predvsem od Evrosistema. Zadolženost se je zmanjšala po letu 2014. Banke so svoje obveznosti poravnale že v 29%, kar nam prikazuje poročilo o finančni stabilnosti za leto 2015.
Ključne besede: denarni trg, instrumenti denarnega trga, medbančni trg, finančna kriza, evro območje, Evropska centralna banka (ECB)
Objavljeno v DKUM: 26.11.2015; Ogledov: 1317; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (825,31 KB)

3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici