| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet
Nastja Tuš, 2016, diplomsko delo

Opis: Plačilna nedisciplina dolžnikov narašča in velika večina upnikov se znajde pred vprašanjem, kako učinkovito priti do poplačila svojih terjatev. Ko klasični pisni ali ustni opomini ne zaležejo več, upniki posežejo po sodni izvršbi, ki se lahko opravi z različnimi sredstvi izvršbe, odvisno od okoliščin posameznega primera. Pri izterjavi denarnih terjatev ima upnik na voljo tudi izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Bistvo te izvršbe je, da sodišče s sklepom naloži organizaciji za plačilni promet, da blokira dolžnikova denarna sredstva na računu, v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi. Praviloma po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, organizacija za plačilni promet ta znesek tudi izplača upniku. Omenjeno področje izvršbe je bilo z novelami večkrat posredno ali neposredno spremenjeno z namenom izboljšanja postopka, vendar se v praksi še vedno pojavljajo določene nejasnosti.
Ključne besede: izvršba, upnik, dolžnik, denarne terjatve, organizacije za plačilni promet, denarna sredstva
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1151; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

2.
UPRAVLJANJE Z LIKVIDNOSTJO BANK
Dušanka Bodiroža, 2016, diplomsko delo

Opis: Banka je likvidna, v kolikor je sposobna izpolniti svoje obveznosti ob zapadlosti po sprejemljivih stroških. Likvidna je torej tista banka, ki pravočasno izpolnjuje vse svoje obveznosti, bodisi zaradi zahtev svojih vlagateljev po izplačilu vloženih sredstev ali zagotavljanju sredstev iz naslova povpraševanj po posojil. Na podlagi likvidnostnih teorij zlatega bančnega pravila, teorije ostanka vlog, teorije spremenljivosti ter teorije maksimalne obremenitve, lahko izpeljemo pravila o odločanju glede likvidnosti bank. Med dejavnike, ki vplivajo na likvidnost banke prištevamo: kreditno dejavnost banke, gibanje vlog komitentov in ukrepe centralne banke. Banka se lahko zaradi morebitne neusklajenosti med viri (vračila posojil, novi depoziti) in uporabo sredstev (črpanje posojil, dvigi depozitov) sooči z likvidnostnimi potrebami. Primanjkljaj sredstev lahko odpravi z zadolževanjem na denarnem trgu oz. s črpanjem zalog iz svojih likvidnih sredstev. Z vidika banke je zato zelo pomembno kako hitro in s kakšnimi stroški lahko pretvori določeno sredstvo v gotovino v primeru nastanka likvidnostnih potreb. Za ocenjevanje likvidnostnih potreb bank je bilo razvitih več metod. Boljše, kot bo banka ocenila pričakovana povpraševanja po posojilih in dvigih vlog, manjše likvidnostne oblikovane potrebe bo zato potrebovala. Za merjenje svoje likvidnosti banke uporabljajo različne načine. Pri poslovanju so banke izpostavljene likvidnostnemu tveganju. To pomeni, da se lahko banka znajde v situaciji, ko ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je za poravnavo le-teh primorana zagotavljati likvidna sredstva po občutno višjih stroških. Proces zagotavljanja denarnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti po razumnih cenah v vsakem trenutku imenujemo upravljanje likvidnosti banke. Glede na vir, iz katerega banka črpa potrebna likvidna sredstva, ločimo različne strategije upravljanja z likvidnostjo banke. Centralna banka z uporabo instrumentov denarne politike uravnava likvidnost bančnega sistema.
Ključne besede: likvidnost, likvidnostne teorije, dejavniki, ki vplivajo na likvidnost banke, likvidna sredstva, likvidnostno tveganje, upravljanje z likvidnostjo, strategije upravljanja z likvidnostjo, denarna politika.
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 633; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (726,88 KB)

3.
PRIMERJAVA UPRAVLJANJA S TERJATVAMI V DOMAČEM IN V MEDNARODNEM PODJETJU
Mateja Ranca, 2016, magistrsko delo

Opis: Upravljanje s terjatvami je pomemben proces v vsakem podjetju, saj vpliva na likvidnost podjetja. Proces upravljanja s terjatvami je v vsakem podjetju zastavljen nekoliko drugače in je odvisen od značilnosti podjetja in okolja, v katerem to podjetje posluje. Zagotavljanje poplačila terjatev je zmeraj veljalo za občutljivo opravilo, pri katerem so potrebna posebna znanja za doseganje želenih rezultatov. V nalogi sem osvetlila postopek upravljanja s terjatvami v dveh podjetjih, ki poslujeta v enakem poslovnem okolju, vendar imata različen pristop k reševanju problema. Predstavljeni so finančni učinki postopkov upravljanja s terjatvami in njihove posledice na likvidnost obeh podjetij. Problem upravljanja s terjatvami vpliva na več področij poslovanja v podjetju, saj ima vpliv na odnose s kupci, posledično tudi na odnose z dobavitelji in druga področja poslovanja. Posledice postopka upravljanja s terjatvami so težje merljive kot učinki, ki jih ima na finančno sliko v podjetju.
Ključne besede: terjatve, izterjava dolgov, plačila, plačilna sposobnost, sodna izvršba, boniteta, komuniciranje, denarna sredstva, obveznosti, plačilna nedisciplina, likvidnost
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 738; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

4.
VPLIV UPRAVLJANJA Z OBRATNIM KAPITALOM NA PLAČILNO SPOSOBNOST IN LIKVIDNOST: PRIMER PODJETJA SIKA D.O.O.
Mateja Orehek, 2013, diplomsko delo

Opis: Neto obratni kapital v splošnem definiramo kot razliko med gibljivimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi. Optimalno upravljanje z obratnim kapitalom pomembno vpliva na likvidnost in plačilno sposobnost podjetja. Likvidnost pomeni, koliko časa in sredstev potrebujemo, da premoženje podjetja spremenimo v najbolj likvidno obliko-denar. Plačilno sposobnost pa v splošnem opredelimo kot sposobnost poravnavanja obveznosti ob roku njihove zapadlosti. Težave z likvidnostjo in plačilno sposobnostjo lahko privedejo do plačilne nediscipline, ki je danes v Sloveniji velik problem. Gre za nespoštovanje dogovorjenih rokov in pogojev plačevanja med podjetji, kar pogosto vodi k verižni reakciji in lahko ogrozi poslovanje več podjetij v poslovni verigi.
Ključne besede: neto obratni kapital, terjatve, zaloge, denarna sredstva, obveznosti, likvidnost, plačilna sposobnost, plačilna nedisciplina
Objavljeno: 03.04.2014; Ogledov: 1156; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
OBRATNI KAPITAL - VIR FINANČNEGA OŽIVLJANJA GOSPODARSKE AKTIVNOSTI
Nina Plaznik, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na obratnem kapitalu, kateremu bi vsa podjetja morala posvečati posebno pozornost. Dobro upravljanje z obratnim kapitalom pomeni premišljeno odločanje o obsegu zalog, terjatvah do kupcev in dolgovih. V nalogi se prepletata teoretični in empirični del. V empiričnem delu smo prikazali podatke za Skupino Gorenje, ki je eden izmed vodilnih evropskih izdelovalcev aparatov za dom. Na začetku naloge smo opredelili osnovne pojme, ki so povezani z obratnim kapitalom, v naslednjem poglavju smo opisali komponente obratnega kapitala, na koncu pa opredelili še politiko obratnega kapitala. Komponente obratnega kapitala so zaloge, terjatve do kupcev, denar in obveznosti do dobaviteljev, katerim smo v nalogi namenili največ pozornosti. Prikazali smo gibanje zalog, terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev za Skupino Gorenje, in sicer smo izračunali povprečne vrednosti le-teh, dneve vezav ter koeficiente obračanja. Ker mora podjetje obratna sredstva tudi financirati, smo poskušali preko krogotoka obratnega kapitala ugotoviti, kako hitrost obračanja obratnih sredstev vpliva na financiranje obratnega kapitala. Prišli smo do ugotovitve, da se s hitrejšim obračanjem obratnih sredstev znižujejo potrebe po virih financiranja. Za podjetje je dobro, da ima čim krajši cikel vezav zalog in terjatev do kupcev ter čim krajše dneve vezav obveznosti. Idealno bi bilo, če bi lahko podjetje zaloge in terjatve do kupcev financiralo z obveznostmi do dobaviteljev, vendar morajo podjetja v praksi običajno uporabljati še druge vire financiranja. V zadnjem poglavju smo se osredotočili na politiko obratnega kapitala, ki govori o višini obratnega kapitala v podjetju ter virih njihovega financiranja. Z ustrezno oblikovano politiko obratnega kapitala podjetje zniža potrebni obseg financiranja in poveča donosnost kapitala.
Ključne besede: Obratna sredstva, obratni kapital, zaloge, terjatve do kupcev, obveznosti do dobaviteljev, denarna sredstva, krogotok obratnega kapitala, politika obratnega kapitala, financiranje obratnega kapitala.
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 2983; Prenosov: 1090
.pdf Celotno besedilo (645,11 KB)

6.
IZVRŠBA V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI
Dušan Vrbovšek, 2013, diplomsko delo

Opis: V civilnopravnih razmerjih imajo upniki pogosto težave s poplačili svojih terjatev zaradi nespoštovanja obveznosti nasprotne stranke. Dolžnika je potrebno na nek način prisiliti k izpolnitvi obveznosti. Predstavil sem različne možnosti upnikov, kadar njihove terjatve temeljijo na izvršilnem naslovu, verodostojni listini, plačilnem nalogu ali kadar gre za terjatev, ki jo je potrebno izvršiti v drugi državi članici EU. V primeru čezmejne izvršbe sem se omejil na Evropski plačilni nalog. V primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine so postopki poenostavljeni do te mere, da lahko, vsaj v prvem delu postopka, ki se lahko za upnika tudi uspešno zaključi s poplačilom terjatve, predlog za izvršbo vložijo tudi stranke, ki so sicer prava nevešče. Na drugi strani pa postopek dolžnikom omogoča pravna sredstva. Zakonodaja, tako nacionalna (slovenska) kot evropska (EU), s samo poenostavitvijo postopkov ne posega v pravice dolžnika do dokazovanja, da terjatev bodisi ne obstaja, ne obstaja v višini kot jo upnik navaja, ... V praksi se upniki, v nekaterih primerih, za izterjavo odločijo pooblastiti tretjo osebo. Pooblastilo je lahko dano tudi za dejanja pred vložitvijo predloga za izvršbo na sodišče. V diplomski nalogi je podrobneje predstavljen izvršilni postopek, različne možnosti upnika v postopku izvršbe glede sredstev izvršbe, iskanja dolžnikovega premoženja, ... V postopku izvršbe je upnik gospodar postopka. On je tisti, ki izbira sredstva izvršbe. Kljub temu pa dolžnik ni povsem prepuščen »samovolji« upnika. Predlaga lahko druga sredstva izvršbe, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, seveda pa lahko dolg tudi poplača. Poplačilo terjatve oziroma izpolnitev obveznosti je bistvo izvršilnega postopka.
Ključne besede: Upnik, dolžnik, izvršba, izvršilni naslov, verodostojna listina, sredstva izvršbe, predmeti izvršbe, denarna terjatev, plačilni nalog, Evropski plačilni nalog.
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 1884; Prenosov: 643
.pdf Celotno besedilo (364,73 KB)

7.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVO NEPREMIČNO PREMOŽENJE
Sara Koren, 2011, diplomsko delo

Opis: Davčna izvršba predstavlja prisilno pridobivanje sredstev za poplačilo davčnega ali drugega upravnega postopka. Temelj za pričetek davčne izvršbe je izdaja sklepa o izvršbi s strani davčnega organa, ki mora med vrsto obveznih sestavin vsebovati tudi izvršilni naslov, ki mora biti izvršljiv. Davčni organ mora pri izvajanju postopka davčne izvršbe skrbeti za sorazmernost poplačila. Pri tem mora poskrbeti, da se varuje osebno dostojanstvo dolžnika in da je sama izvršba za dolžnika kar najmanj neugodna. Na to vpliva tudi odločitev davčnega organa katero sredstvo oziroma način davčne izvršbe bo uporabil za pridobitev sredstev za poplačilo dolga. Zakonodaja taksativno ne ureja zaporedja in načine davčne izvršbe. Določeni vrstni red opredeljujejo načela postopka davčne izvršbe. Načine davčne izvršbe delimo na davčno izvršbo na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva in na dolžnikove denarne terjatve. Za najbolj učinkovit in s strani davčnega organa največkrat uporabljen način velja davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah. Davčni organ lahko poda sodišču predlog, da zavaruje svoj davčni dolg z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah. Zavarovanje predstavlja pomemben institut v davčnih postopkih za dosego plačila davčnih obveznosti. V primeru, da davčni organ dolga ni uspel izterjati na podlagi nobenega od navedenih načinov, lahko v primeru, da je dolžnik lastnik nepremičnine opravi izvršbo na to in zahteva njeno prodajo. Davčno izvršbo na nepremičnine ne izvaja davčni organ, ampak jo opravi sodišče. Vodenje postopka na sodišču je poverjeno državnemu pravobranilstvu, kateremu davčni organ pošlje predlog za izvršbo z izvršilnim naslovom. Davčna izvršba na nepremično premoženje dolžnika največkrat pomeni izvršbo na njegovo zemljišče s hišo, v kateri davčni zavezanec dejansko tudi biva. Takšen pristop davčni organ uporablja kot skrajno sredstvo izvršbe in predstavlja zapleten ter dolg proces, kljub temu pa mora davčni organ uporabiti vsa zakonita sredstva prisile, da izterja davčne obveznosti. Pogoj za izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje je, da davkov iz drugega dolžnikovega premoženja, ni bilo mogoče izterjati.
Ključne besede: davčna izvršba, sklep o izvršbi, davčni postopek, izvršilni naslov, izvršljivost, davčni organ, denarni prejemki, denarna sredstva, denarne terjatve, nepremično premoženje, sredstvo izvršbe, davčni zavezanec, davčni dolg, vknjižba zastavne pravice.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 4647; Prenosov: 604
.pdf Celotno besedilo (375,34 KB)

8.
KOMUNICIRANJE KAPITALSKE DRUŽBE D.D. PRI POSTOPKU SKLENITVE DEPOZITNEGA POSLA
Špela Rihtar, 2010, magistrsko delo

Opis: Komuniciranje ob postopku sklenitve depozitnega posla na Kapitalski družbi d.d. (v nadaljevanju: Kad d.d.), predstavlja osrednjo temo te magistrske naloge. Pojem depozit (angl. Deposit) se prvotno nanaša na denarne naložbe in označuje denarna sredstva različnih imetnikov, ki jih banka in druge kreditne institucije zbirajo na svojih računih in iz njih odobrijo kredite. Denarni depoziti so obveznost banke do njenih deponentov in jih vodijo na pasivni strani bančne bilance, lastnikom depozitov pa se plačajo tako imenovane pasivne obresti (Leko 1998, 90). Sprejemanje depozitov označuje naložbe denarnih sredstev na računih pri bankah. V magistrski nalogi smo raziskovali in opisovali komuniciranje pri postopku sklenitve depozitnega posla. Na teoretičnih izhodiščih denarnega trga, kamor uvrščamo tudi depozitni posel smo predstavili osnovne lastnosti depozita, podrobneje smo opredelili bistvo in namen delovanja denarnega trga, udeležence in instrumente le-tega. V največji meri pa smo se v nalogi posvetili raziskavi komunikacije pri postopku sklenitve depozitnega posla na Kapitalski družbi d.d.. Zanimalo nas je predvsem ali je obstoječi način zbiranja ponudb pred sklenitvijo depozitnega posla (Kapitalska družba d.d. kliče banke kot ponudnike o.m. preko telefona) ustrezen. Ker smo ugotovili, da obstoječi postopek zbiranja ponudb za nadaljnjo sklenitev depozitnega posla ni popolnoma ustrezen, smo kot predlog podali nov postopek sklenitve depozitnega posla, ki pa bi upravljavcu premoženja nekoliko olajšal njegovo delo, kot slabost pa smo ob predlaganem postopku prepoznali manjšo pogajalsko moč Kapitalske družbe d.d., vendar smatramo, da bi v zelo kratkem času banke tudi na tak način brez dodatnega pogajanja začele ponujati Kapitalski družbi d.d. le najboljše obrestne mere. Kajti tudi bankam je v interesu zagotoviti si čim večjo likvidnost. Predloge oziroma ugotovitve so bile odgovornim na Kapitalski družbi d.d. predstavljene in bodo v bližnji prihodnosti tudi obravnavane na sestanku sklicanem v ta namen. Moj predlog skladno z ugotovitvami te magistrske naloge je , naj družba v bodoče posreduje ponudbo o presežnih denarnih sredstvih - depozitu vsem poslovnim bankam preko elektronske pošte. Na ta način je zagotovljeno, da gre informacija do vseh poslovnih bank istočasno, kar jih postavlja v enakopraven položaj. Ravno tako predlagam, naj banke obrestno mero v celoti prepustijo trgu. Interno bi imele banke določeno okvirno obrestno mero, ki bi bila odvisna od dogajanja na medbančnem trgu, minimalne obrestne mere, ki jo priznava Banke Slovenije, ipd.
Ključne besede: Ključne besede: depozit, denarni trg, likvidnost, denarna sredstva, uravnavanje likvidnosti.
Objavljeno: 04.05.2010; Ogledov: 2011; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

9.
GOSPODARJENJE Z DENARNIMI SREDSTVI IN KRATKOROČNIMI FINANČNIMI NALOŽBAMI
Rok Marušič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega cilje in metode, katere lahko podjetje uporabi pri upravljanju s svojimi denarnimi sredstvi in finančnimi naložbami. S temi sredstvi pa morajo podjetja smotrno ravnati. To lahko dosežejo le z dobrim načrtovanjem in preverjanjem realiziranega, kateremu sledijo primerni ukrepi ob odstopanju od načrtovanega. V aplikativnem delu naloge je opisano zakaj podjetja potrebujejo denarna sredstva, kako z njimi upravljajo, kakšna bi naj bila optimalna velikost teh sredstev in različne možnosti donosnega plasiranja v finančne naložbe.
Ključne besede: denarni trg, denarna sredstva, likvidnost, finančne naložbe, finančno upravljanje
Objavljeno: 23.11.2009; Ogledov: 1336; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici