Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo sistematično predstavlja analizo in primerjavo različnih načinov plačila odškodnine ter njihove uporabe v praksi. Delo povzema glavne ugotovitve in poudarja pomembnost razumevanja različnih načinov plačila odškodnine v praksi ter ponuja vpogled v pravne vidike ter sodno prakso s področja odškodninskega prava v Sloveniji in Nemčiji. Glavni cilj naloge je identificirati probleme in razlike med posameznimi načini plačila odškodnine, raziskati obstoječe načine plačila odškodnine ter ugotoviti, kateri načini se najpogosteje uporabljajo v praksi. Delo se posveča vrstam odškodnin, ki se plačujejo v denarnem znesku, z osredotočanjem na trenutek uveljavljanja odškodnine, kar je ključno za pravično in učinkovito določitev ustreznega načina plačila odškodnine. Vsaka vrsta škode ima svoje specifične elemente, ki vplivajo na oceno višine odškodnine in na način njenega plačila. Pomemben je tudi časovni vidik pri uveljavljanju odškodnine, saj nekatere vrste škode zahtevajo takojšnje uveljavljanje, medtem ko se lahko druge uveljavljajo v daljšem časovnem obdobju. Glede na časovni trenutek, v katerem se zahteva odškodnina, ločimo med preteklo, novo in bodočo škodo. To razlikovanje je ključno za določitev oblike odškodnine, ali bo ta v enkratnem znesku ali v obliki denarne rente. Pri konceptu ekvivalence delo obravnava izjemne primere, kdaj oškodovancu pripada in kdaj ne pripada pravica do izbire med vzpostavitvijo prejšnjega stanja ali denarno odškodnino. Pri konceptu satisfakcije delo obravnava analizo plačila, ki skuša nadomestiti moralno škodo, trpljenje ali neugodje, ki ga je utrpel oškodovanec zaradi škodnega dogodka. Vsak poseg v osebnostno pravico pa še ne pomeni nujno pravno priznane nepremoženjske škode, za katero bi se zahtevala satisfakcija, ampak je v teh primerih lahko mogoča in bolj smiselna kakšna druga oblika nedenarnega povračila. Delo obravnava analizo razmerja med odškodnino v enkratnem znesku in denarno rento. Odločitev med obema oblikama je odvisna od specifičnih okoliščin primera in vrste škode. Enkratni znesek omogoča hitro izplačilo celotne odškodnine, kar lahko oškodovancu pomaga pri izboljšanju finančnega položaja, poleg tega lahko poenostavi postopek izplačila in omogoča prosto razpolaganje z denarnim zneskom. Vendar pa obstajajo primeri, ko je način plačila v obliki periodičnih izplačil glede na okoliščine bolj primerno, še posebej pri bodoči škodi. Nazadnje delo predstavlja zanimivosti načinov plačila odškodnine v nemškem pravnem redu in primerjavo med višinami odškodnin za nepremoženjsko škodo v Sloveniji in Nemčiji. Podatki o višini nepremoženjskih škod v Sloveniji in Nemčiji so odvisni od več dejavnikov, kot so ureditev v pravnem redu države, sodna praksa, gospodarske, socialne ter kulturne razmere v državi. Nemci vedno, kadar je to mogoče, izberejo metodo enkratnega izplačila odškodnine, raziskave so pokazale, da naj bi do tega prišlo kar v 99 % vseh odškodninskih zahtev. Odškodnina naj bi, podobno kot v našem pravnem redu, v prvi vrsti obsegala povračilo škode v naravi in šele nato odškodnino. Znesek in trajanje denarne rente je odvisen od vrste nezmožnosti ter fizičnega in duševnega stanja oškodovanca, izjemoma se lahko dodeli oškodovancu renta tudi doživljenjsko.
Ključne besede: Odškodninsko pravo, odškodnina, restitucija, ekvivalenca, satisfakcija, pavšalni znesek, denarna renta, mesečna renta, kapitalizirana renta, anuiteta.
Objavljeno v DKUM: 24.06.2024; Ogledov: 224; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Pričujoče diplomsko delo je odraz želje po celovitejšemu pristopu k spoznavanju instituta odškodnine kot vrste civilnopravne sankcije. Na temo odškodninskega prava je bilo prelitega veliko črnila, vendar maloštevilni so domači viri, ki omogočajo spoznavanje omenjenega instituta z vidika njegovega pomena, namena, izvora, skratka temeljev, ki bi prispevali k integralnemu razumevanju predmetnega instituta. Omenjeno spoznanje o prisotni vrzeli med temeljnimi pojmi, velja nasploh za področje civilnega prava. Navedeno ugotovitev podkrepljuje dejstvo, da je splošni pojem civilnopravne sankcije ostal neizoblikovan. V želji po spoznavanju instituta odškodnine in njeni umestitvi v sistem pravnih sankcij se teorija med drugim poslužuje klasificiranja, ki v določeni meri zapolnjuje navedene vrzeli. S tem namenom sem v diplomskem delu predstavila klasifikacijo pravnih sankcij, ki zadevajo neposredno kršitelja ter klasifikacijo civilnopravnih sankcij z vidika ciljev in namena, ki jih le-te zasledujejo. Odškodnina kot sankcija je institut odškodninskega prava, ki ga kot skupek pravnih pravil in pravnih načel, umeščamo v podpanogo obligacijskega prava in panogo civilnega prava. Njena pravna podlaga oziroma podlaga za sankcioniranje je normativno urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ), vendar ob tem ne gre zanemariti Ustavo Republike Slovenije, ki predstavlja hierarhično najvišji pravni akt in temelj celotnega slovenskega pravnega reda. Skoraj ga ni področja, ki ne bi bilo prepleteno z odškodninskim pravom, vendar pogoji oziroma predpostavke, ki morajo biti podane za izrek sankcije ostajajo takšne, kot jih je izoblikovalo civilno pravo. Kadar restitucija ni izvedljiva, subsidiarno nastopi denarna odškodnina. Namen denarne odškodnine kot sankcije počiva na temelju pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Bodisi kot ekvivalenca, bodisi kot satisfakcija. Zgodovinsko gledano, tako kazensko kot civilno pravo izvirata iz istih korenin. Danes se namen sankcij popolnoma razlikuje. Medtem ko kazensko pravo izpostavlja storilca kaznivega dejanja, njegova dejanja moralno vrednoti, ga kaznuje in skuša doseči preventivni učinek na druge, pa odškodninsko pravo izpostavlja oškodovanca ter temelji na pravičnem odškodovanju in povrnitvi škode v obsegu, ne več, ne manj, kot bi ustrezala pojmu pravične denarne odškodnine. Vendar omenjeno velja za kontinentalni pravni sistem, medtem ko anglo-ameriški pravni sistem počiva na drugačnih temeljih. Zaradi vpliva zgodovinske dediščine in posledično prepletanja različnih funkcij odškodnine, je elemente kazenskih sankcij v odškodninskem pravu čutiti tudi do neke mere pri nas.
Ključne besede: odškodnina, denarna odškodnina, sankcija, klasifikacija sankcij, odgovornost, restitucija, kaznovalna odškodnina, satisfakcija, civilna kazen.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1543; Prenosov: 215
Celotno besedilo (1,00 MB)