| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VRNITEV DELAVCA NA DELO V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Mihaela Györek, 2012, diplomsko delo

Opis: Predmetno diplomsko delo se nanaša na izvršilni postopek in v zvezi z njim podrobneje obravnava problematiko uveljavitve upnikove nedenarne terjatve – pravice delavca do vrnitve na delo. Predstavljena so načela in predpostavke izvršilnega postopka, verodostojna listina in izvršilni naslov, na podlagi katerih lahko vlagamo izvršilne predloge, oblike izvršilnih predlogov, izvršbe na uveljavitev upnikove nedenarne terjatve, podrobneje pa je obdelan institut vrnitve delavca na delo, ki je zaradi posebnega pomena te vrste spornih odnosov v Zakonu o izvršbi in zavarovanju urejen posebej in sicer v tretjem razdelku z naslovom Izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve, v 18. poglavju, členi od 230 do 233. V praksi se, kljub zakonsko dokaj podrobni ureditvi, pojavljajo vprašanja, vezana na izvršitev teh sodnih odločb. Problem vrnitve delavca na delo zajema tudi druge pravice, ki so bile delavcu kratene v obdobju nezakonite odstranitve z delovnega mesta, kot npr. nadomestilo plače, vplačila vseh pokojninskih in zdravstvenih prispevkov itd. V določenih primerih je sama vrnitev delavca na delo vezana tudi na druge, zakonsko določene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je reintegracija oz. vrnitev sploh mogoča (npr. veljavno delovno dovoljenje pri tujcih). Cilj predmetne diplomske naloge je opredeliti pravna pravila instituta vrnitve delavca na delo v skladu s pozitivno izvršilno zakonodajo, upoštevaje določila Zakona o izvršbi in zavarovanju, Zakona o pravdnem postopku, Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter upoštevaje dejansko realno stanje s sočasno preučitvijo sodne prakse, ki obstaja v zvezi s tem vprašanjem.
Ključne besede: izvršba, izvršilni naslov, izvršilni predlog, nedenarna terjatev, vrnitev delavca na delo, reintegracija, vrnitev na drugo delovno mesto, rok za vložitev izvršilnega predloga, dejanje, ki ga lahko opravi samo dolžnik, denarna kazen, nadomestilo plače, ugovor dolžnika.
Objavljeno: 19.04.2012; Ogledov: 2558; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (10,03 MB)

3.
ODŠKODNINA KOT SANKCIJA
Branka Cimeša, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je odraz želje po celovitejšemu pristopu k spoznavanju instituta odškodnine kot vrste civilnopravne sankcije. Na temo odškodninskega prava je bilo prelitega veliko črnila, vendar maloštevilni so domači viri, ki omogočajo spoznavanje omenjenega instituta z vidika njegovega pomena, namena, izvora, skratka temeljev, ki bi prispevali k integralnemu razumevanju predmetnega instituta. Omenjeno spoznanje o prisotni vrzeli med temeljnimi pojmi, velja nasploh za področje civilnega prava. Navedeno ugotovitev podkrepljuje dejstvo, da je splošni pojem civilnopravne sankcije ostal neizoblikovan. V želji po spoznavanju instituta odškodnine in njeni umestitvi v sistem pravnih sankcij se teorija med drugim poslužuje klasificiranja, ki v določeni meri zapolnjuje navedene vrzeli. S tem namenom sem v diplomskem delu predstavila klasifikacijo pravnih sankcij, ki zadevajo neposredno kršitelja ter klasifikacijo civilnopravnih sankcij z vidika ciljev in namena, ki jih le-te zasledujejo. Odškodnina kot sankcija je institut odškodninskega prava, ki ga kot skupek pravnih pravil in pravnih načel, umeščamo v podpanogo obligacijskega prava in panogo civilnega prava. Njena pravna podlaga oziroma podlaga za sankcioniranje je normativno urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ), vendar ob tem ne gre zanemariti Ustavo Republike Slovenije, ki predstavlja hierarhično najvišji pravni akt in temelj celotnega slovenskega pravnega reda. Skoraj ga ni področja, ki ne bi bilo prepleteno z odškodninskim pravom, vendar pogoji oziroma predpostavke, ki morajo biti podane za izrek sankcije ostajajo takšne, kot jih je izoblikovalo civilno pravo. Kadar restitucija ni izvedljiva, subsidiarno nastopi denarna odškodnina. Namen denarne odškodnine kot sankcije počiva na temelju pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Bodisi kot ekvivalenca, bodisi kot satisfakcija. Zgodovinsko gledano, tako kazensko kot civilno pravo izvirata iz istih korenin. Danes se namen sankcij popolnoma razlikuje. Medtem ko kazensko pravo izpostavlja storilca kaznivega dejanja, njegova dejanja moralno vrednoti, ga kaznuje in skuša doseči preventivni učinek na druge, pa odškodninsko pravo izpostavlja oškodovanca ter temelji na pravičnem odškodovanju in povrnitvi škode v obsegu, ne več, ne manj, kot bi ustrezala pojmu pravične denarne odškodnine. Vendar omenjeno velja za kontinentalni pravni sistem, medtem ko anglo-ameriški pravni sistem počiva na drugačnih temeljih. Zaradi vpliva zgodovinske dediščine in posledično prepletanja različnih funkcij odškodnine, je elemente kazenskih sankcij v odškodninskem pravu čutiti tudi do neke mere pri nas.
Ključne besede: odškodnina, denarna odškodnina, sankcija, klasifikacija sankcij, odgovornost, restitucija, kaznovalna odškodnina, satisfakcija, civilna kazen.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 533; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici