| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 131
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Nekateri vidiki ekonomskega nasilja predšolskega otroka nad starši
Anita Lukačič, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v družbi, kjer žal niti nasilje ne nazaduje v svojem razvoju. Še toliko bolj zaskrbljujoče je, ko se nasilje pojavi znotraj družine in katerega izvršitelj je najmlajši član – predšolski otrok. V diplomski nalogi, ki je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, je podrobneje predstavljen premalokrat omenjeni problem izvajanja ekonomskega nasilja predšolskega otroka nad odraslimi – starši. V začetku teoretičnega dela sta predstavljena pojma nasilje in ekonomsko nasilje. V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni nekateri pomembni vidiki omenjenega nasilja kot tudi pomembne značilnosti izvajanja ekonomskega nasilja predšolskega otroka nad starši (in kako ga prepoznati) s pomočjo opisanih primerov. Predstavljene so tudi možne posledice znotraj družine ob prisotnosti izvajanja omenjenega nasilja predšolskega otroka kot tudi nekateri razlogi za njegov nastanek. Ker skorajda za vsako težavo obstaja rešitev, so v naši diplomski nalogi zbrani in predstavljeni tudi nekateri pristopi in metode, s pomočjo katerih lahko znotraj družine preprečimo nastanek ali vsaj zmanjšamo vpliv ekonomskega nasilja predšolskega otroka nad starši, če je to že prisotno znotraj družine. Empirični del zajema rezultate raziskave o tem, kako so starši predšolskih otrok seznanjeni z obstojem ekonomskega nasilja predšolskega otroka nad njimi samimi, in njihovo mnenje o tej temi. Sledijo rezultati o tem, ali starši učijo svoje predšolske otroke primernega odnosa do denarja in njegove uporabe ter na kakšen način. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, katerega vzorec je zajemal starše, ki imajo svoje predšolske otroke vpisane v vrtec Ljutomer, pridobljeni podatki, ki so predstavljeni in interpretirani v empiričnem delu, pa so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Opravljena raziskava in njeni rezultati so pokazali, da so starši zelo slabo seznanjeni z obstojem ekonomskega nasilja predšolskega otroka, vendar si ga na podlagi njegovega poimenovanja znajo primerno razlagati in predstavljati. Ugotovljeno je tudi bilo, da prav vsi anketirani starši svoje predšolske otroke učijo primernega odnosa do denarja in njegove uporabe, najpogosteje s pomočjo aktivnega sodelovanja otroka pri razpolaganju z denarjem (vzamejo jih torej seboj po nakupih, na banko in tako dalje).
Ključne besede: nasilje, denar, starši, predšolski otrok, izsiljevanje.
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 276; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

2.
Primerjalna analiza mobilnih denarnic
Neja Sedovnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Sodobna tehnologija vedno bolj vpliva na način plačevanja in želi kupcu zagotoviti čim bolj hitro in preprosto izkušnjo plačila. Obstaja že veliko vrst elektronskih plačilnih sredstev, ki gotovino vedno bolj potiskajo v preteklost. Da pa vse finančne storitve delujejo kar se da dobro, pa skrbijo finančne ustanove, katere se specializirajo za opravljanje na trgu denarja in kapitala. Med novejša plačilna sredstva spada mobilna denarnica. Ta posamezniku omogoča, da lahko opravi nakup brez fizične denarnice in nepotrebnega kopičenja računov. Na njej se shranjuje vsa zgodovina transakcij, kar olajša uveljavljanje garancij. Kakšni so pogoji in način plačila z mobilno denarnico smo opisali na primeru Apple Pay, mBills in VALÚ. Glede na pridobljene podatke smo opravili primerjalno analizo mobilnih denarnic in opisali osebno izkušnjo plačila z izbrano mobilno denarnico.
Ključne besede: Mobilna denarnica, elektronska plačilna sredstva, elektronski denar, finančne storitve, finančne ustanove.
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 186; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (589,71 KB)

3.
Utaja davkov v nogometu
Klemen Knavs, 2018, diplomsko delo

Opis: Nogomet je v zadnjih letih postal globalno eden izmed najbolj priljubljenih športov na svetu kar pa prinaša tako dobre kot tudi slabe stvari. Prihaja namreč do zlorab, oziroma negativizma v temu športu, ki ga posledično postavlja v slabo luč. Obenem je priljubljenost tega športa tako velika, da se mnoge deviantnosti, pogosto spregleda. Ena od oblik delinkventnega vedenja je tudi utaja davkov s strani nogometnih igralcev, trenerjev in managerjev. Namen diplomskega dela je predstaviti resnost in stanje problema. V Sloveniji tovrstni pojav ni razširjen. To smo preverili s poizvedovanjem pri Nogometni zvezi Slovenije, pri Policiji in pri Finančni upravi Republike Slovenije ter s pomočjo intervjuja z osebo, ki je davčni strokovnjak in nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije. Čeprav mediji pogosto trdijo, da je pri nas ogromno korupcije in da živimo v nepošteni državi, lahko rečemo, da naši športniki redno poravnavajo svoje obveznosti do države. Policija in Finančna uprava Republike Slovenije namreč nimata zabeleženega nobenega primera utaje davkov v nogometu oz. v katerem koli drugem športu pri nas. Zaradi razširjenosti in škodljivosti tovrstnega pojava v nogometu po svetu in dejstvu, da to počno tudi znani ljudje, ki so marsikomu za vzgled, je potrebno ljudi opozoriti na škodo, ki jo tovrstno vedenje povzroča.
Ključne besede: diplomske naloge, davki, utaja davkov, nogomet, denar, pohlep
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 612; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (565,30 KB)

4.
Primerjava denarja in kriptovalut
Anja Kešpret, 2018, diplomsko delo

Opis: Dejstvo je, da so ljudje vedno povpraševali po izdelkih, ki jih niso imeli v svojem dosegu, imel pa jih je nekdo drug. Zaradi tega so začeli med seboj trgovati in že takrat, v obdobju menjalne trgovine, so v zameno za željeno ponudili živalske kože, hrano, izdelke ali katere druge dobrine. Takrat denar še ni obstajal v takšni obliki, kot ga poznamo danes, zato so bila plačilna sredstva konkretni izdelki – blagovni denar. Zgodovinski viri navajajo, da se je kovani denar pojavil kasneje, nekje v 7. stoletju p. n. št. v Lidiji. V novejši zgodovini kot denar pojmujemo večinoma papirnati denar, od sredine 20. stoletja pa tudi knjižni denar – plačilne bančne kartice, čeke in druge bančne storitve, ki ponujajo prenos transakcij med osebami. Sredstva morajo po kriterijih najvišjih finančnih institucij imeti predpisane značilnosti in opravljati določene funkcije, da jih lahko uvrščamo med denar. Različne države po svetu različno definirajo denar v obtoku, zato ima vsaka država predpisane svoje monetarne agregate, ki denar definirajo. O kriptovalutah se je začelo intenzivneje govoriti v zadnjih nekaj letih, čeprav je od njihovih temeljev minilo že več desetletij. Centralne banke kriptovalut ne uvrščajo med denar, glavni argument za to pa je njihovo nestabilno nihanje vrednosti. V preteklosti so po svetu nekatera podjetja že plačevala in poslovala z Bitcoini in drugimi digitalnimi valutami, vendar pa velika večina držav po svetu njihovo uporabo še vedno zavrača. Trgovanje s kriptovalutami se ne razlikuje dosti od trgovanja z drugimi finančnimi instrumenti in z valutami. Finančniki pri trgovanju z instrumenti in napovedovanju trendov v veliki meri uporabljajo metode tehnične analize. Enake metode je mogoče uporabiti tudi za napovedovanje gibanja tečajev kriptovalut. Največja slabost kriptovalut je predvsem njihova volatilnost, ki otežuje natančno napoved gibanja tečaja v prihodnosti.
Ključne besede: denar, kriptovalute, volatilnost, decentralizacija, trend
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 704; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (934,69 KB)

5.
Kvantitativno sproščanje in helikopterski denar kot ukrepa centralne banke v krizi
Manca Lukan, 2018, diplomsko delo

Opis: Svetovno gospodarstvo je bilo leta 2007 v finančni krizi, kar je privedlo do njegove stagnacije. Države so se poizkušale rešiti iz te krize tudi tako, da so centralne banke Japonske, ZDA, Velike Britanije in evroobmočja uvedle ukrepe kvantitativnega sproščanja, da bi spodbudile gospodarstvo. Kvantitativno sproščanje je v omenjenih državah vidno povečalo likvidnost, ni pa doseglo želenega cilja, tj. spodbuditve agregatnega povpraševanja. Zatorej je zopet oživela ideja o ukrepu helikopterskega denarja, ki pa v izbranih državah centralnih bank ni bil uporabljen. Sicer pa je opredeljen kot možna alternativa kvantitativnemu sproščanju. V diplomski nalogi smo predstavili ukrepa kvantitativnega sproščanja in helikopterskega denarja, njihov nastanek, vsebino in pričakovane učinke ter jih primerjali med seboj. Metodo kvantitativnega sproščanja in helikopterskega denarja spremljajo tveganja, zato bomo le ta opredelili. Centralna banka lahko izgubi denar, kar pomeni, da ga bodo morali v obliki višjih davkov v prihodnosti plačati davkoplačevalci, če se ustvari preveč denarja, pa se lahko tudi razvrednoti valuta, kar lahko ob povratku gospodarske rasti povzroči previsoko inflacijo ali celo hiperinflacijo. Predstavili smo programe kvantitativnega sproščanja na Japonskem, ZDA, Veliki Britaniji in evroobmočju. Nato smo te navedene države primerjali med seboj in na ta način ugotovili njihovo uspešnost. Na podlagi študije »Capital Economics« je kvantitativno sproščanje na primerih Japonske, ZDA in Velike Britanije vplivalo na povečanje primarnega denarja, medtem ko ni povzročil bistvenega povečanja širših denarnih agregatov. Angleška in ameriška banka sta prek kvantitativnega sproščanja z obsežnimi nakupi dolgoročnih državnih in podjetniških vrednostnih papirjev v svoja gospodarstva vbrizgavala ogromne količine denarja. Leta 2015 je program odkupovanja začela tudi Evropska centralna banka. Programi kvantitativnega sproščanja centralnih bank so večinoma pripomogli k dvigu finančnega premoženja, predvsem vrednosti delniških naložb, ter hkrati oslabili menjalni tečaj. Za uresničitev te ideje bi morali sodelovati tako fiskalna kot monetarna politika. Preko fiskalne politike bi vlada v obliki socialnih transferjev dodelila denar ljudem ali znižala davke tistim z najnižjimi dohodki, ki običajno ves dohodek takoj potrošijo, monetarna politika pa bi to financirala preko kvantitativnega sproščanja. Glede na izbiro med obema ukrepoma je metoda kvantitativnega sproščanja v bistvu boljša. Če povzamemo, lahko rečemo, da kvantitativno sproščanje predstavlja izreden ukrep za spodbuditev gospodarstva in zagotovitev cenovne stabilnosti.
Ključne besede: gospodarstvo, finančna kriza, ukrepi, kvantitativno sproščanje, helikopterski denar, hiperinflacija.
Objavljeno: 14.11.2018; Ogledov: 816; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

6.
Islamsko bančništvo v primerjavi s tradicionalnim bančništvom
Marija Smilevska, 2017, diplomsko delo

Opis: Islamske banke delujejo drugače kot tradicionalne banke; tisti, ki poslujejo z njimi, pravijo, da je njihovo delovanje etično. Za razliko od konvencionalnega financiranja islamske banke delujejo brez obresti ali »Riba«, ki so prepovedani v islamu. Dejavnosti islamske banke temeljijo na trgovanju. Ne uporabljajo tveganih, špekulativnih praks, ampak ustvarjajo donose na podlagi sorazmerno nizkega tveganja fizičnega premoženja ter lastnine in kovin, pri čemer se uporabljajo načela partnerstva in delitve tveganja. Stranke vedo, da njihov denar ne bo vložen v panogo, ki je prepovedana v okviru šarije, in sicer panoge, kot so tobak, alkohol, pornografija, igre na srečo ali orožje. Islamske banke vodi načelo takšnega vedenja, da delujejo v kar najboljšem interesu svojih kupcev in družbe v celoti. Vse početje bank spremlja zunanja neodvisna skupina strokovnjakov iz šharie in notranji uradnik za skladnost s šarijo. Islamske banke torej ponujajo drugačen način opravljanja bančništva, dostopen vsem, ki iščejo etično alternativo, in ne zgolj muslimanom.
Ključne besede: islamsko bančništvo, »Riba«, trgovanje, denar, Šharia
Objavljeno: 30.11.2017; Ogledov: 714; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (869,75 KB)

7.
Vpliv potrošniške družbe na vzgojo otrok
Anja Železnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Vpliv potrošniške družbe na vzgojo otrok« je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pojem potrošniške družbe, njeno spreminjanje skozi leta in vpliv na vzgojo predšolskih otrok. Predstavili smo medije, njihov vpliv, podrobneje pa smo pregledali vpliv oglasnih sporočil na otroka, kako jih otrok dojema in kako zaščititi otroke pred iluzijami, ki jih prikazujejo. Dotaknili smo se vrednot, predvsem materialnih, nato smo predstavili pojem denarja, njegov pomen in uporabnost ter navedli, zakaj je pomembno, da je otrok udeležen v družinskem gospodarjenju z denarjem. Opredelili smo tudi, kakšen pomen ima žepnina in kdaj naj bi jo lahko otrok začel prejemati. Teoretični del je okrepljen tudi s smernicami za starše, kako lahko vplivajo na svojega predšolskega otroka, da bo postal objektiven in kritičen potrošnik v sodobni družbi. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverili, kateri dejavniki najbolj vplivajo na nakupne želje predšolskih otrok, ali starši že uvajajo predšolske otroke v proces nakupovanja, ali predšolski otroci že dobivajo žepnino ter ali starši dopustijo svojim otrokom upravljati z denarjem. V anketi je sodelovalo 40 staršev predšolskih otrok, ki so stari od enega do šest let. Dobljene podatke smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in jih predstavili tabelarično. Ugotovili smo, da so vrstniki in televizijski oglasi tisti, ki najbolj vplivajo na otrokove želje po nakupu, da nekateri predšolski otroci že sodelujejo pri nakupovanju in da večina predšolskih otrok ne prejema žepnine.
Ključne besede: potrošniška družba, predšolski otrok, mediji, denar, žepnina
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 919; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (860,58 KB)

8.
Ponarejanje evrskih bankovcev
Ksenija Meolic, 2017, diplomsko delo

Opis: Ponarejanje gotovine velja za svetovni pojav in ga lahko štejemo za eno izmed najstarejših kaznivih dejanj v zgodovini. Sprejem ponarejenega denarja je ena izmed številnih vrst tveganja, s katerim se soočajo vsi, ki delajo z denarjem. Vsaka emisijska banka si prizadeva zaščititi svoje bankovce in kovance pred ponarejanjem z vgradnjo vedno večjega števila varovalnih elementov, ti vsaj otežujejo, če že ne preprečujejo ponarejanja. K ponarejanju denarja pa na žalost pripomore tudi vse bolj izpopolnjena računalniška in druga tehnična oprema. Zato se ponaredki pogosto močno približajo originalu. Tudi Evropska centralna banka, ki izdaja našo skupno evropsko valuto evro, se sooča s problematiko ponarejanja. Zaradi tega so tudi sklenili izdati nove serije bankovcev, ki bi naj bili še bolj varni pred ponarejanjem. V diplomski nalogi smo analizirali, kako prisoten je pojav ponarejanja evro bankovcev v Sloveniji in v okviru Evropske unije ter kateri so najpogosteje ponarejeni bankovci v obtoku. Kovancem se nismo preveč posvečali. Prav tako smo predstavili ukrepe za preprečevanje ponarejanja evro bankovcev. V nalogi smo ugotovili, da je problem ponarejanja denarja prisoten tudi v Sloveniji. Najpogosteje ponarejeni bankovci v okviru Evrope so apoeni za 20 in 50 evrov. Podobno je tudi pri nas, kjer se pogosto ponarejajo tudi bankovci za 100 evrov. Sodobne tehnike tiskanja so olajšale delo ponarejevalcem. Menimo, da bi v ta namen vsa programska in strojna oprema morala biti zaščitena na način, da onemogoči prepoznavanje in tiskanje bankovcev. Ljudi, ki prihajajo v stik z bankovci, pa bi morali dodatno izobraziti, da bi lažje prepoznali ponaredke. Da bi čim lažje odkrili ponarejene bankovce in kovance, moramo najprej dobro poznati osnovne karakteristike pravih. Le tako in s pomočjo izkušenj bomo lahko odkrivali morebitne napake, ki so jih nehote naredili ponarejevalci. Osnovne ukrepe za prepoznavanje ponaredkov bi morali poznati vsi ljudje. Je pa res, da zaradi dobre kakovosti ponaredke težko na prvi pogled prepozna celo strokovnjak.
Ključne besede: kazniva dejanja, ponarejanje, denar, bankovci, preprečevanje, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 828; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

9.
Ponarejanje denarja
Ula Šuštaršič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo ponarejanje denarja, preiskovanje in zaščito bankovcev. Ponarejanje denarja obstaja toliko časa kot obstaja denar, gre za eno najstarejših kaznivih dejanj. Ljudje nikoli niso imeli dovolj in so vedno želeli še več. Nobena varnostna zaščita ni ovira za ponarejevalce, ki izumljajo nove, modernejše metode ponarejanja. Dostop do visoke, napredne tehnologije je mogoč že skoraj vsakomur in omogoča vedno boljše ponaredke. Skoraj imamo občutek, da so ponarejevalci vedno korak pred nami. Ponarejanje je svetovni pojav, ki se pojavlja tako v revnih kot v bogatih državah. Nihče se ne more skriti pred njim. Predstavlja svetovni problem, ki maje zaupanje ljudi v gotovinski sistem plačevanja. Podrobneje bomo opisali zaščitne znake evra in dolarja, najmočnejši svetovni denarni valuti in zato tudi najpogosteje ponarejeni. Ustrezne pristojne institucije se vsako leto bolj borijo proti ponarejanju z novimi zaščitami in visokimi kaznimi. Leta 2013 je Evropska centralna banka napovedala novo serijo evra, s povečanimi varnostnimi elementi. Preverjanje pristnosti denarja nam vzame samo nekaj sekund in sicer z metodo otip-pogled-nagib, ali s posebnimi napravami, ki jih uporabljajo v bankah in v trgovinah. Ponarejanje denarja je zavedno kriminalno dejanje. Ni storjen naključno ali ponesreči. Lahko z nevednostjo rokuješ s ponarejeno gotovino, ne moreš pa nevede ponarediti bankovec ali kovanec.
Ključne besede: denar, bankovci, zaščitni elementi, ponarejanje, preiskovanje, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 1480; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (552,55 KB)

10.
ORGANIZACIJSKI VIDIK CENTRALIZACIJE JAVNEGA NAROČANJA
Zlata Jerman, 2016, magistrsko delo

Opis: Centralizacija javnega naročanja postaja trend po svetu in v Evropi v zadnjih letih, ki je narastel tudi zaradi gospodarske in finančne krize. Oblasti centralizacijo prepoznavajo kot sredstvo za zniževanje javne porabe in hkrati kot sredstvo za večjo učinkovitost in uspešnost javnega naročanja. Naloga obravnava institut centralizacije javnega naročanja z organizacijskega vidika, pri čemer proučuje njen koncept s teoretičnega vidika in analizira njene prednosti in slabosti. Predstavljena so izhodišča v zadnjih evropskih direktivah 2014/24/EU in 2014/25/EU, ki podrobneje urejata posamezna vprašanja v zvezi z že uveljavljenimi tehnikami centraliziranega naročanja v praksi držav članic preko centralnih nabavnih organov, priložnostnega skupnega javnega naročanja in čezmejnega skupnega javnega naročanja. Direktivi ne določata organizacijskih oblik centralizacije, temveč so te prepuščene nacionalnim ureditvam in praksi držav članic. Potekajo preko različnih oblik sodelovanja med naročniki (javno-javnih partnerstev), ki jih lahko razdelimo glede na podlage za nastanek sodelovanja (pogodbene in statusne) ter glede na tipe vključenih naročnikov (horizontalno, vertikalno in kombinirano sodelovanje). Optimalni model centralizacije ne obstaja, ampak lahko govorimo le o iskanju njegove najprimernejše oblike. Naloga analizira obstoječe stanje organizacije centralizacije javnega naročanja v Republiki Sloveniji s podanimi predlogi izboljšav ter predstavlja primerjalno ureditev centralizacije v Veliki Britaniji in Avstriji.
Ključne besede: centralizacija, decentralizacija, javno naročanje, naročnik, nabavni proces, vrednost za denar, centralni nabavni organ, javno-javno partnerstvo
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 948; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici