| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Represija in človekove pravice v povojnem obdobju in kriznih razmerah zaradi epidemije v Sloveniji
Klemen Lendaro, 2020, diplomsko delo

Opis: Posledica vojne je velikokrat menjava oblasti. Nič drugače ni bilo v povojnem obdobju druge svetovne vojne na Slovenskem. Jugoslavija se je le po dobrem desetletju morala posloviti od monarhije. Na oblast je prišla Komunistična partija Jugoslavije, katere cilj je bil imeti odločilno vlogo v vseh aspektih tako javnega, kot zasebnega življenja. Ker je sprva bila malo številčna, je svojo oblast krepila z izvajanjem nasilja nad posameznikom in skupinami, ki bi lahko v prihodnosti ogrozile njen obstoj. Zaradi ustanavljanja delovnih in koncentracijskih taborišč, izvajanja izvensodnih pobojev in obsežnega kršenja človekovih pravic jo upravičeno štejemo za enega od totalitarnih sistemov. V diplomskem delu je prikazano, v kakšnem obsegu je oblast po vojni izvajala represivne ukrepe nad svojim prebivalstvom. V ospredju je poudarek predvsem na desetletnem obdobju po koncu druge svetovne vojne, saj je represija ravno v tem obdobju bila največja. Zaradi aktualnih razmer, ki jih je povzročila pandemija COVID-a 19 v tem letu, je prikazana primerjava z represijo državnih organov z namenom zajezitve širjenja virusa. Kljub temu da represija v povezavi s koronavirusom ni tako obsežna, je vseeno prišlo do omejitve določenih človekovih pravic. Veliko bolj kot njihov obseg, pa sta vprašljivi njihova sorazmernost in legitimnost. Vir pridobljenih informacij so knjige o povojnem obdobju Jugoslavije. Večina knjig je iz časa po osamosvojitvi, saj prejšnji sistem ni dovoljeval kritike oblasti. Zaradi aktualnosti pandemije COVID-a 19 o njem še ni knjižnega gradiva, zato so bili članki na internetu glavno vodilo pri pisanju diplomskega dela.
Ključne besede: diplomske naloge, demokracija, totalitarizem, partija, oblast, represija
Objavljeno: 09.09.2020; Ogledov: 295; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (437,25 KB)

2.
Analiza ozaveščenosti o nevtralnosti omrežij v Sloveniji
Andrej Bernard Marinček, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Tema diplomske naloge obravnava koncept svobode interneta. Svoboda interneta pomeni, da se mora ves promet, ki poteka po internetu, obravnavati enako. V diplomski nalogi s pomočjo rezultatov izvedene ankete opredelimo kakšno je stanje razumevanja koncepta svobode interneta v Sloveniji. Svoboda interneta je sicer pomembna za razvoj gospodarstva, družbe in demokratičnih mehanizmov. V okviru diplomske naloge sta bila pripravljena dva vprašalnika. Prvi vprašalnik je bil namenjen širši javnosti, drugi pa ljudem v poslovnem svetu in podjetnikom. Pridobljeni rezultati potrjujejo dejstvo, da večina ljudi ne ve, kaj je svoboda interneta. S pomočjo anket in intervjujev, smo pridobili različne in zanimive perspektive.
Ključne besede: svoboda interneta, internetni promet, anketa, gospodarstvo, demokracija
Objavljeno: 17.09.2018; Ogledov: 375; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Novi mediji in družbeni aktivizem
Oliver Ruškovič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni novi mediji kot tudi virtualni prostor – novi mediji so primerjani s tradicionalnimi kot tudi virtualni prostor z realnim. Opisane so spletne skupnosti in t. i. protrošnja, ki opisuje sodelovanje občinstva pri oblikovanju vsebin. Poudarek je predvsem na družbenem aktivizmu in na vsebinah, ki se zavzemajo za družbene spremembe. V zadnjem delu magistrskega dela je predstavljena študija primera, ki zadeva dogodke v Sloveniji, ki so nastali s pomočjo novih medijev in so prispevali k družbenim spremembam.
Ključne besede: novi mediji, demokracija, družbeni aktivizem, virtualni prostor, družbene spremembe
Objavljeno: 04.09.2018; Ogledov: 972; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

4.
Notranja nasprotovanja slovenski osamosvojitvi: med patriotizmom in jugonostalgijo
Jelko Meolic, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava notranje ovire formiranja samostojne in neodvisne slovenske države. 80. leta 20. stoletja so bila v evropskih komunističnih državah čas narodnokulturnega preboja, na katerega so takratne enopartijske oblasti reagirale z represijo različnih oblik. Posredna kritika polstoletnega kratenja osnovnih človekovih pravic in zatiranja nacionalne identitete je izbruhnila z izidom 57. številke Nove revije, ki velja za začetek slovenske pomladi. Slovensko pomlad v kali niso hoteli zatreti samo jugoslovanski zvezni organi, temveč tudi republiški. Niti prvimi niti drugim ni uspelo zaustaviti demokratizacije slovenske države in družbe. V želji po političen preživetju so se številni slovenski komunisti javno preobrazili v demokrate, nakar v poosamosvojitvenem času še vedno uživajo znaten ugled. Komunistična ideologija s slovensko osamosvojitvijo ni zamrla, ampak je bila zgolj ranjena. V zadnjih nekaj letih je bila deležna silovitega okrevanja, kar dokazuje njena vse pogostejša prisotnost v številnih strukturah javnega delovanja. Sodobna slovenska družba je zelo zmedena, konfliktna in razcepljena na dva dela – na tiste, ki žalujejo za peterokrako rdečo zvezdo, in na tiste, za katere je to simbol totalitarizma, bolečine, trpljenja in vsesplošnega pomanjkanja.
Ključne besede: Slovenija, osamosvojitev, Demos, politika, notranja nasprotovanja, jugonostalgija, demokracija, komunizem.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 434; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
6.
Tehnička ili ekološka diktatura
Momčilo Šarenac, 1991, izvirni znanstveni članek

Opis: Ekološke proturječnosti sastavni su dio društvenih, razvojnih, strukturalnih suprotnosti. Upravo čitav civilizacijski napredak bio je otkupljen za cijenu mijenjanja, iskorištavanja i nasilja nad integritetom prirodnih ekoloških sistema. Ekološka kriza očituje se u paleolitu kao kriza načina prehrane, u neolitu urbanizacijom kao stvaranjem jezgre buduće ekološke prijetnje. Industrijska revolucija nije riješila osnovne proturječnosti između prirode, kapitala i metoda iskorištavanja prirode, već ih je samo produbila. Čovječanstvo je izgleda dospjelo do te točke kada »glavni predmet« čovječanstva mora biti borba za opstanak. Za rješenje ekološke krize i sprečavanje ekološke katastrofe prioritetni problem i pitanje je određivanje novih političkih koordinata. Načelno su moguća dva tipa, nivoa i ponašanja: Demokratsko-oblikovani sistemi i Autoritarno-oktroirani sistemi. Da bi izbjegli tehničku i ekološku diktaturu, potrebno je promijeniti odnos ljudi spram globalnih opasnosti, posebno ekoloških. Više demokracije znači uvjet za ekološki preobražaj našeg društva, što nije moguće provesti bez aktivnog učešća svih u tom poslu. Ekološka nasprotja so sestavni del družbenih, razvojnih in strukturalnih nasprotij. Ves civilizacijski napredek se je zgodil na račun naravnih ekoloških sistemov. V paleolitiku se ekološka kriza kaže kot kriza prehranjevanja, v neolitiku kot urbanizacija. Industrijska revolucija ni rešila nasprotja med naravo, kapitalom in metodami izkoriščanja narave temveč jih je poglobila. Tako se je človeštvo znašlo v točki, ko je preživetje njegov glavni problem. Le nove politične smeri lahko rešijo človeštvo pred propadom: demokratsko oblikovani sistemi in avtoritativno oktroirani sistemi. Da bi se izognili tehnološki in ekološki diktaturi je potrebno spremeniti odnos ljudi do ekoloških nevarnosti. Več demokracije predstavlja pogoj za ekološko preobrazbo naše družbe, kar zahteva sodelovanje vseh udeleženih.
Ključne besede: družba, demokracija, ekologija
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 495; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Organizacija TV in njeno preučevanje
Suzana Žilič Fišer, 2016, drugo učno gradivo

Ključne besede: komunikacija, mediji, demokracija
Objavljeno: 24.11.2016; Ogledov: 620; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (335,47 KB)

8.
Mediji in demokracija
Suzana Žilič Fišer, 2016, drugo učno gradivo

Ključne besede: komunikacija, mediji, demokracija
Objavljeno: 24.11.2016; Ogledov: 999; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (295,17 KB)

9.
EVROPSKI SVET DELAVCEV
Damjan Kukovec, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravice delavcev in njihovo vključevanje pri obveščanju in posvetovanju oziroma delavska participacija je eno ključnih področij Evropske strategije zaposlovanja in sestavni del strategije za gospodarsko rast v EU. Notranji trg EU se je postopoma razvijal in prinašal priložnosti in izzive tudi za gospodarske družbe, s tem pa je vplival na odnose med delodajalci in delavci. Razvoj in globalizacija sta vplivala na gospodarske družbe tako, da so te širile svoja poslovanja čez državne meje in nadalje razvijale poslovanje v smeri rasti in širjenja na nove trge. Tako so zakonodajalci in predstavniki delavcev že v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja nakazali, da navedena dinamika razvoja in centralizacija odločanja nadnacionalnih družb terja regulacijo in vzpostavitev proti-uteži nadnacionalnim družbam na evropski ravni, predvsem na področju vključevanja delavcev. Predmet raziskave diplomskega dela je institut Evropskega sveta delavcev. Delovanje instituta in umestitev v strukturo je proces, ki poteka postopoma skladno z razvojem okolja in se še nadalje razvija. Za uspešno podporo in implementacijo strategije EU glede pravic delavcev in njihovega vključevanja je potrebna zakonodajna aktivnost na ravni EU z jasnimi smernicami glede vsebine in nadaljnjega prenosa v nacionalne pravne rede.
Ključne besede: Evropski svet delavcev, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kolektivna participacija, industrijska demokracija, delavec, delodajalec.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1198; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (483,63 KB)

10.
POLITIČNA PARTICIPACIJA KOT ORODJE DEMOKRATIČNEGA PROCESA V INFORMACIJSKI DRUŽBI: E-PARTICIPACIJA IN E-DEMOKRACIJA V SLOVENIJI
Jernej Herman, 2016, diplomsko delo

Opis: Politična participacija je predpogoj demokracije, saj omogoča in pomeni vključenost posameznika v politični sistem in politični proces ter s tem vplivanje na oblikovanje oblasti in javnih politik. V nalogi izhajajoč iz opredelitev temeljnih konceptov demokracije in politične participacije preko analize glavne oblike politične participacije, to je glasovanja na nacionalnih in lokalnih volitvah ter referendumih, ugotavljamo, da volilna udeležba in s tem politična participacija v Sloveniji upadata in da je treba pri krepitvi politične participacije uporabiti tudi možnosti, ki jih daje razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije. Osrednje zanimanje naloge so pristopi do e-demokracije in e-participacije v Sloveniji ter načini, na katere se ob uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije poskuša krepiti in večati politično participacijo. Pri tem nas zanimata spletni orodji predlagam.vladi.si ter portal e-demokracija.
Ključne besede: politična participacija, e-demokracija, e-participacija
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 1851; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (951,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici