SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
BODOČNOST JAVNEGA POKOJNINSKEGA SISTEMA V SLOVENIJI - KAJ PRINAŠA NOV ZAKON ZA VZDRŽNOST JAVNIH FINANC?
Alma Kadić, 2010, diplomsko delo

Opis: Vedno višja pričakovana življenjska doba in močnejše upadanje rodnosti predstavlja vedno večje težave za pokojninske in invalidske sisteme. Vsaka država mora sama proučiti razmere in trende ter oceniti, kako resno je stanje in na kakšen način ga bo reševala. Ali se bo država odločila za obnovo enega ali več parametrov že obstoječega sistema, ali bo poskušala najti rešitev v oblikovanju čisto novega sistema je odvisno od resnosti stanja v državi. Večina evropskih držav se odloča za spremembe v posameznih parametrih pokojninskega sistema, zviševanje starostne meje za upokojitev je ena izmed najbolj pogostih sprememb. Slovenija naj bi se v prihodnosti poslužila kar obeh načinov reformiranja. V bližnji prihodnosti bo modernizirala že obstoječi pokojninski in invalidski sistem in spremenila le določene parametre, kjer je zvišanje upokojitvene meje najpomembnejša. Na dolgi rok pa želi oblikovati novi pokojninski sistem, z dodatnim stebrom, ki bi omogočil socialno varnost vsem prebivalcem. Na takšen način skuša poiskati rešitev, ki bo zagotovila pokojnine mlajšim generacijam v prihodnosti in poskrbela za stabilne javne finance.
Ključne besede: javni pokojninski sistem, pokojninska reforma, demografske spremembe, javne finance
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 1228; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (504,90 KB)

2.
POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM: ŠVEDSKI MODEL KOT ZGLED NOVI REFORMI POKOJNINSKEGA SISTEMA
Urška Planinšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Med ureditvijo in delovanjem pokojninskega sistema Slovenije in Švedske je kljub njuni raznolikosti moč najti številne podobnosti. Čeprav Švedska velja za izrazito visoko obdavčeno državo, so socialne pravice znotraj nje urejene tako, da zagotavljajo enakomerno porazdelitev sredstev med vse njene državljane. Medgeneracijski sporazum zaradi demografskih sprememb počasi izgublja na pomenu, v ospredje pa vedno bolj prihaja načelo, da so pokojnine v veliki meri odvisne od vplačanih prispevkov. Tako dobro urejeno gospodarsko in socialno stanje države pa si želimo doseči tudi v Sloveniji, kjer se bomo z novo pokojninsko reformo bistveno bolj približali švedskemu socialnemu modelu. Da so spremembe nujno potrebne se zavedajo vsi, glavna nasprotovanja pa se nanašajo na dvig upokojitvene starosti in na izenačitev le te za oba spola. Mnogi so prepričani, da nov zakon ZPIZ-2 ni dovolj dobro zasnovan in bo imel velik vpliv na še večjo obremenjenost starostnikov in posledično tudi na zmanjšano kvaliteto dela. Primanjkljaj v pokojninski blagajni bi bilo mogoče pokriti tudi na druge načine, zlasti z ureditvijo trga zaposlovanja in povečanjem novih delovnih mest. Tudi če nov zakon še ne bomo podprli, bodo pritiski na finančno vzdržnost sistema vedno večji in kmalu bomo prisiljeni, da se pridružimo vsem drugim državam, ki so svojo upokojitveno starost že dvignile.
Ključne besede: pokojninski sistem, demografske spremembe, finančna vzdržnost, tristebrni sistem, modernizacija, večja pravičnost, DC in NDC sistem, obveščanje o bodočih pokojninah
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 1731; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (955,83 KB)

3.
PRIMERJAVA POKOJNINSKEGA SISTEMA SLOVENIJE IN NEMČIJE
Nuša Pernat, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Tako v Sloveniji kot drugod po svetu se soočamo z demografskimi spremembami – staranje prebivalstva, nižja stopnja rodnosti, brezposelnost, itd. Te spremembe so omajale trdnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vlada Republike Slovenije je podala predlog za reformo pokojninskega in invalidskega sistema. Sedanji pokojninski sistem je sestavljen iz treh stebrov. Prvi steber zagotavlja minimalni standard upokojencev, drugi in tretji steber pa sta namenjena dodatnemu pokojninskemu zavarovanju. Dodatno pokojninsko zavarovanje zagotavlja višji socialni standard po prehodu iz delovno aktivnega statusa v status upokojenca. Slovenski pokojninski sistem se zgleduje po nemškem pokojninskem sistemu. Tudi v Nemčiji poznajo tristebrni sistem pokojninskega zavarovanja. Prvi steber je financiran po PAYG principu, pri dodatnem pokojninskem zavarovanju pa je na voljo več oblik zavarovanja.
Ključne besede: pokojnine, pokojninski sistem, pokojninska reforma, demografske spremembe
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 1405; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (342,98 KB)

4.
5.
Demografske spremembe in poslovanje domov za starejše v Sloveniji
Tatjana Perko, 2016, diplomsko delo

Opis: Demografske spremembe so pripeljale do števične starejše populacije, ki bo v prihodnosti še naraščala, kar napovedujejo tudi projekcije prebivalstva. Vzrok za nastanek demografskih sprememb pa lahko poiščemo v rodnosti, umrljivosti in migracijah. Številčna starejša generacija bo imela vpliv tako natrg dela, gospodarsko rast in javne finance. Posledično temu bo potrebno poskrbeti za starejše. Skrb za starejše poteka v Sloveniji v okviru bivanjskega okolja in v okviru institucionalnega varstva-domov za starejše. Država skuša z informiranjem in z zakonodajo zagotoviti pravice starejšim. Največji delež finančnih sredstev pri financiranju dolgotrajne oskrbe nameni prav domovom za starejše, kar dokažem tudi z izračuni. Na podlagi študija primera skušam z bilanco stanja ter bilanco prihodkov in odhodkov analizirati poslovanje domov za starejše v ljubljanski in mariborski regiji tako javnih zavodov kot domov, ki delujejo na koncesijo. Z bilanco stanja na podlagi analize aktive, ugotovimo, da domovi na koncesijo nudijo stanovalcem boljše bivanjske pogoje kot javni zavodi. Analiza pasive pa kaže, da javni zavodi poslujejo z lastnimi viri, pri domovih na koncesijo pa je prisoten dolžniški kapital. Pri zagotavljanju finačnih sredstev so v nekoliko boljšem položaju javni zavodi. Največ sredstev ustvarijo domovi za starejše z delovanjem javne službe, največ odhodkov pa jim povzročajo stroški dela. Tako javni zavodi kot koncesionarji poslujejo gospodarno, kar kaže tudi koeficent gospodarnosti.
Ključne besede: demografske spremembe, skrb za starejše, domovi za starejše, vloga države, poslovanje domov za starejše
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 227; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

6.
SOCIOLOŠKI VIDIKI SKUPINSKEGA BIVANJA
Asja Stojič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava sociološke vidike skupinskega bivanja in je zasnovano teoretično. V njem smo najprej opredelili pojem skupinskega bivanja, razvoj teh oblik bivanja skozi zgodovino in oblike skupinskega bivanja v Zahodni in Severni Evropi. Da bi lažje razumeli razvoj skupinskih oblik bivanja, smo se v nadaljevanju osredotočili na prednosti takšnih oblik bivanja in razlago koncepta individualizirane družbe ter demografskih sprememb, ki povzročajo razvoj novih življenjskih in gospodinjskih oblik bivanja. Skupinske oblike bivanja so se po različnih evropskih državah razvijale na različne načine, zato smo jih v diplomskem delu razdelali in natančneje opisali. Zanimalo nas je tudi, kakšni so motivi za bivanje v teh bivalnih projektih, kakšna je sestava stanovalcev ter kako poteka njihov bivalni vsakdan. Znotraj te tematike smo obravnavali tudi projekte, ki so že realizirani. Zanimalo nas je, kako je potekal razvoj projekta od zasnove do realizacije in kako funkcionira danes.
Ključne besede: skupinsko bivanje, individualizirana družba, demografske spremembe, večgeneracijsko bivanje
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 152; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

7.
Ekonomske in družbene posledice demografskih sprememb v svetu
Anja Bratkovič, 2017, diplomsko delo

Opis: Demografija je znanstvena disciplina, ki proučuje gibanje, strukturo in porazdelitev prebivalstva. Tesno je povezana z ekonomijo, saj so raziskovalci ugotovili številne korelacije med različnimi področji obeh ved. Projekcije prebivalstva v določenem opazovanem obdobju kažejo na številne demografske spremembe v svetu. Pomemben trend teh sprememb je staranje prebivalstva oz. sočasno upadanje števila rojstev in podaljševanje življenjske dobe prebivalstva. V starostni piramidi je ta trend viden kot oženje spodnjega in širjenje gornjega dela piramide. V manj razvitih državah pa se trend naraščanja rojstev večinoma nadaljuje. Pomemben trend aktualnih demografskih sprememb v svetu so tudi intenzivnejše mednarodne migracije, ki pomembno vplivajo na spremembe na trgu dela, na gospodarsko rast in javne finance. V diplomskem projektu obravnavamo dejavnike ter ekonomske in družbene posledice demografskih sprememb. V empiričnem delu raziskave primerjamo demografske vidike v razvitih ter manj razvitih državah. Analiziramo tudi trende demografskih sprememb v Nemčiji kot izbrani državi Evropske unije in v Turčiji kot izbrani državi nečlanici Evropske unije.
Ključne besede: demografija, demografske spremembe, staranje prebivalstva, javne finance, Nemčija, Turčija
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici