| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Demografska gibanja in vzdržna pokojninska reforma
Anton Rogina, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo demografska gibanja v Evropski uniji in Sloveniji ter analiziramo njihov vpliv pri sprejemanju pokojninskih reform v Sloveniji, katerih glavni namen je ohranjanje vzdržnosti pokojninskega sistema. Demografska gibanja se odražajo predvsem v podaljševanju pričakovanega trajanja življenja, kar neizogibno vodi do staranja prebivalstva. Ravno na omenjeno problematiko se osredotočamo v prvem sklopu magistrskega dela. V drugem sklopu pa se nato osredotočamo na predstavitev in opis pokojninskih sistemov na splošno ter ob tem še nekoliko podrobneje analiziramo pokojninski sistem in sprejete pokojninske reforme ter njihovo vzdržnost v Sloveniji. Ugotavljamo, da je za slovenski pokojninski sistem značilno, da temelji na medgeneracijski solidarnosti in da ga sestavljajo trije pokojninski stebri. Prvi pokojninski steber predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugi steber dodatno pokojninsko zavarovanje in tretji steber razne oblike varčevanj za starost. Staranje prebivalstva povečuje javnofinančne izdatke, kar v ospredje postavlja izziv (dolgoročne) vzdržnosti pokojninskega sistema oziroma vzdržnosti samih pokojninskih reform. Tega so se odgovorni pri nas dobro zavedali in kmalu po osamosvojitvi so sprejeli prvo pokojninsko reformo ZPIZ (1992). Od takrat je prišlo do sprejetja še dveh pokojninskih reform, in sicer ZPIZ-1 (1999) ter ZPIZ-2 (2012). Podatki sicer kažejo, da je proces staranja prebivalstva v Sloveniji v zadnjih letih še posebej akuten, tako da bodo potrebne ponovne spremembe v okviru pokojninskega sistema v obliki nove pokojninske reforme, saj zadnja pokojninska reforma, sprejeta leta 2012, kmalu več ne bo učinkovala.
Ključne besede: demografska gibanja, staranje prebivalstva, Evropska unija, Slovenija, pokojninski sistem, pokojninska reforma.
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Vzdržnost pokojninskih sistemov in vloga dodatnega pokojninskega zavarovanja
Maša Selinšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Javni pokojninski sistemi v razvitih državah doživljajo vse večje pritiske zaradi demografskih sprememb, predvsem zaradi upadanja rodnosti in staranja prebivalstva. Čeprav noben pokojninski sistem na svetu ni popolnoma enak, se v večini razvitih držav soočajo z enakimi izzivi. Slovenija pri tem dogajanju ni nobena izjema. Povprečen Slovenec bo pokojnino prejemal okoli 20 let ob upokojitvi po trenutni pokojninski zakonodaji. Ob pričakovanju upokojitve baby-boom generacije in krčenju aktivne delovne sile se sprašujemo, ali je trenutna zakonska ureditev pokojninskega sistema pripravljena na dodaten pritisk. Z vedno nižjimi pokojninami iz naslova javnega pokojninskega sistema in ob zaostrovanju pogojev za upokojitev bo pomen dodatnega pokojninskega zavarovanja še večji. Njegov vpliv oz. obseg se je povečal že z pokojninsko reformo iz leta 2012. Delovno aktivna generacija, ki vlaga v obvezno pokojninsko zavarovanje, ima pravico, da se odloči za vlaganje v sklopu dodatnega pokojninskega zavarovanja (ali za obliko kolektivnega ali individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja). Vedno več Slovencev je vključenih v različne pokojninske načrte. Dejstvo, ki se ga moramo zavedati je, da bo današnja aktivna generacija jutri upokojena in na njej je, da si z vlaganjem v dodatno pokojninsko zavarovanje zagotovi željen življenjski standard, saj ji bo država v sklopu javnega pokojninskega sistema skušala zagotoviti le osnovni življenjski standard.
Ključne besede: pokojninski sistem, dodatno pokojninsko zavarovanje, vzdržnost pokojninskih sistemov, demografska gibanja.
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 326; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (975,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici