1. Zdravstvena obravnava starostnika z demenco v domačem okoljuBarbara Pristovnik, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišče in namen: Pri starostnikih je demenca pogosta bolezen. Starostna meja se iz leta v leto povečuje, zato demenca strmo narašča in predstavlja velik problem na svetovni ravni. Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se pogosto srečujejo z demenco v domačem okolju, kar predstavlja izziv za zdravstveno nego.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pol-strukturiranim intervjuji in jih vsebinsko opredelili. Pridobljene intervjuje smo obdelali in podatke opisno predstavili. Intervjuje smo izvedli z diplomiranimi medicinskimi sestrami v patronažnem varstvu. Potekali so anonimno, z možnostjo odklonitve. Sodelovalo je 10 diplomiranih medicinskih sester.
Rezultati: Združili smo kode, ki smo jih deskriptivno opisali ter združili v štiri teme: zdravstvena obravnava dementnega starostnika na domu; pristopi, ki jih diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu uporabljajo med opravljanjem negovalnih intervencij; občutki, ki jih doživljajo dementni starostniki med obravnavo in opažanja diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu, ki jih zaznajo pri svojcih. Iz pridobljenih intervjujev smo ugotovili, da imajo dobre izkušnje z dementnimi starostniki, najpogostejše ovire vidijo v nesodelovanju z dementnimi starostniki kadar bolezen napreduje.
Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se pogosto srečujejo z dementnimi starostniki. Ovire, ki jih opažajo so predvsem v komunikaciji, nesodelovanju in spremembi vedenja pri dementnih starostnikih. Za strokovno izvedbo negovalnih intervencij vključijo svojce in prilagodijo pogovor, ki je razločen in razumljiv.
Ključne besede: dementni starostnik, patronažna medicinska sestra, svojci, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 2252; Prenosov: 444
 Celotno besedilo (1,23 MB) |
2. Pomen prehranjevanja in uživanje tekočin pri dementnem starostnikuNasiha Rizvić, 2012, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Zdravstvena nega dementnega starostnika obravnava njegove individualne potrebe na telesnem, duševnem in socialnem področju. Torej v procesu zdravstvene nege poiščemo tiste probleme, ki jih starostnik ne zmore rešiti sam in ga ovirajo pri samostojnem življenju.
Metodologija in metode dela: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji z uporabo metode opazovanja in merjenja časa dementnega starostnika v začetnem tretjem stadiju demence med hranjenjem in uživanjem tekočin. Po končanem opazovanju in merjenju hranjenja dementnega starostnika pri dveh obrokih tri dni zapored smo izračunali srednjo vrednost časa, za katerega menimo, da je potreben za hranjenje obroka.
Rezultati: Ugotovili smo, da je za hranjenje in uživanje tekočin pri dementnem starostniku potrebno porabiti več časa kot za starostnika, ki nima obolenja demence. Pri zajtrku smo porabili 18 minut za hranjenje po izračunu srednje vrednosti, pri kosilu 21 minut.
Sklep: Starostnika z demenco spodbujamo k različnim aktivnostim, ki ohranjajo samostojnost, ga usmerjamo ali poskušamo razumeti njegove stiske in težave. Vsaka življenjska aktivnost je zelo pomembna in potrebna, da lahko človek funkcionira. Medicinska sestra mora dobro poznati dementnega starostnika in oceniti njegove sposobnosti psihofizičnih aktivnosti, predvsem koliko je sposoben izvajati fiziološke potrebe. Z zdravstveno vzgojo, svetovanjem in učenjem starostnika ter s pomočjo svojcev bi želeli doseči, da bo ostal dementni starostnik čim dlje samostojen pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti. Za hranjenje dementnega starostnika je potreben čas in strpnost, zahteva tudi veliko znanja, dobro organizacijo dela, profesionalno medsebojno sodelovanje vseh članov negovalnega tima, sodelovanje svojcev, kakor vsakega posameznega starostnika.
Ključne besede: Ključne besede: demenca, dementni starostnik, prehranjevanje in pitje, hranjenje, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 11.06.2012; Ogledov: 2951; Prenosov: 394
Celotno besedilo (432,84 KB) |
3. Družina in dementni starostnikLidija Ambrož, 2011, diplomsko delo Opis: Demenca je bolezen starosti. Z naraščanjem starejše populacije narašča tudi število starostnikov, ki obolevajo za različnimi somatskimi in duševnimi obolenji med katerimi je najpogostejša demenca. Podatki kažejo, da po 90 letu starosti bolezen prizadene okrog 60% starostnikov.
Ko starostnik ni več sposoben sam skrbeti zase, mu najprej priskoči na pomoč družina, ki pa mnogokrat nima dovolj moči in znanja, da bi lahko poskrbela za dementnega starostnika. Na koncu je namestitev v socialno varstveni zavod neizogibna. Medicinska sestra v socialno varstvenem zavodu ne prevzame odgovornosti samo do stanovalcev temveč je odgovorna tudi do najbližjih svojcev, ki velikokrat občutijo nemoč in osebni poraz, ker niso poskrbeli za svojo drago osebo.
V diplomskem delu smo predstavili vidike staranja, podrobno smo opisali demenco, ter predstavili družino, ki se sooča s težavami katere so povezane z boleznijo. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi v socialno varstvenih zavodih ter predstavili vlogo medicinske sestre.
V raziskovalnem delu smo na osnovi anketnega vprašalnika želeli ugotoviti kakšno je poznavanje demence med tistimi svojci, ki so za starostnika skrbeli, s kakšnimi težavami so se soočali v času bivanja v domačem okolju, ali so poiskali pomoč tudi zase, in ali poznajo programe pomoči, ki so namenjeni svojcem starostnikov z demenco.
Ugotovili smo, da svojci sicer poznajo bolezen, vendar si želijo še dodatnih znanj. Med najpogostejše vzroke za namestitev v socialno varstveno ustanovo navajajo vedenjske motnje, spremenjeno osebnost ter nezmožnost, da bi lahko starostniku omogočili stalno prisotnost.
Motnje, ki so posledica demence, pa kljub osveščanju še vedno v veliki meri povezujejo s samim procesom staranja.
Ključne besede: dementni starostnik, družina, socialno varstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 19.09.2011; Ogledov: 2981; Prenosov: 427
Celotno besedilo (391,05 KB) |
