Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene motorične nevrone v možganih in hrbtenjači. To vodi v mišično atrofijo, šibkost, lahko pa vpliva tudi na kognitivne funkcije. Oškodovana socialna kognicija je ena od kognitivnih sprememb, ki se lahko pojavijo pri bolezni ALS. Glavni cilj te raziskave je bil oceniti sposobnosti na področju socialne kognicije pri bolnikih z ALS v primerjavi s kontrolno skupino. Želeli smo preučiti, kako se stopnja motorične okvare in trajanje bolezni povezujeta z oškodovano socialno kognicijo, ali obstajajo razlike v socialni kogniciji med bolniki z ALS z bulbarnim začetkom in tistimi s spinalnim začetkom, ter ugotoviti, katera izmed domen socialne kognicije je pri bolnikih z ALS najizraziteje oškodovana. Skupno 30 bolnikov z ALS in 29 zdravih kontrol, usklajenih po starosti, spolu in izobrazbi, je rešilo podtest socialne kognicije na Edinburškem kognitivnem in vedenjskem presejalnem preizkusu za ALS (SK ECAS), Test prepoznavanja emocionalnih izrazov iz oči (RMET) in Edinburški test socialne kognicije (ESCoT). Ključna ugotovitev naše raziskave je, da bolniki z ALS dosegajo statistično značilno slabše rezultate na SK ECAS in ESCoT v primerjavi s kontrolno skupino. Obenem ugotavljamo, da ni povezave med stopnjo motorične okvare, opredeljeno z Dopolnjeno funkcijsko ocenjevalno lestvico za ALS (ALSFRS-R), in oškodovano socialno kognicijo. Prav tako nismo dokazali povezave med trajanjem bolezni in oškodovanostjo socialne kognicije. Potrdili pa smo, da bolniki z bulbarnim začetkom bolezni dosegajo statistično značilno slabše rezultate na RMET in ESCoT v primerjavi z bolniki s spinalnim začetkom. Dodatno smo ugotovili, da imajo bolniki z ALS največ težav na področju kognitivne teorije uma. Izsledki raziskave potrjujejo, da imajo lahko bolniki z ALS oškodovano socialno kognicijo. Ugotovitve predstavljajo izhodišče za prihodnje raziskave socialne kognicije, kar bi pripomoglo k boljšemu razumevanju kognitivnih značilnosti bolezni ALS, z namenom izboljšanja splošne kakovosti življenja bolnikov z ALS in tudi njihovih skrbnikov.
Ključne besede: amiotrofična lateralna skleroza, kognitivne motnje in frontotemporalna demenca, socialna kognicija, teorija uma
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 35
Celotno besedilo (973,11 KB)

Opis: Uvod: Podaljševanje življenjske dobe je povezano z vse večjo pojavnostjo demence. Ker delež starejših močno narašča v vseh državah, bo število obolelih iz leta v leto višje. Poznamo tradicionalne oblike zdravljenja oziroma lajšanja simptomov demence, vedno več pa uporabljamo alternativne oblike zdravljenja, ki bistveno vplivajo na boljšo kakovost življenja. Ena izmed oblik lajšanja simptomov demence je ustrezna zasnova fizičnega okolja. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, na kakšen način fizično okolje vpliva na osebe z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrbo. Metode: V zaključnem delu je bil izveden pregled znanstvene in strokovne literature. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in SAGE journals. Uporabljena je bila deskriptivna metoda. Za analizo podatkov je bila uporabljena tematska analiza. Rezultati: Skupno je bilo od 306 zadetkov v končno analizo vključenih devet člankov. Oblikovana je bila ena glavna tema in pet podtem, s katerimi lažje razumemo vpliv fizičnega okolja na osebe z demenco, in sicer: (I) arhitekturni vidiki okolja, (II) ambientalni vidiki okolja, (III) vpliv na vedenje, (IV) vpliv na počutje in (V) kakovost življenja ter vpliv na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti. Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da ima fizično okolje veliko pozitivnih vplivov na vedenje oseb z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrbo in da vedno več ustanov namenja pozornost ustrezni zasnovi okolja.
Ključne besede: demenca, fizično okolje, dolgotrajna oskrba
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 649; Prenosov: 155
Celotno besedilo (736,55 KB)

Opis: Uvod: Vedno več prebivalcev v Sloveniji je starejših od 65 let in število bo iz leta v leto strmo naraščalo. Posledično se veča tudi število primerov starejših oseb, obolelih z demenco. Poznamo farmakološke oblike zdravljenja oziroma lajšanja simptomov demence, vedno več pa uporabljamo nefarmakološke oblike zdravljenja, ki so učinkovite in brez stranskih učinkov. Ena izmed oblik lajšanja simptomov demence je glasbena terapija. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšni so učinki glasbene terapije na dobro počutje starejših oseb z demenco. Metode: Izvedli smo sistematični pristop z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Pri tem smo upoštevali smernice po PRISMA. Izvedli smo tematsko analizo in sintezo podatkov. Rezultati: Izmed 875 identificiranih zadetkov smo trinajst člankov vključili v tematsko sintezo. Oblikovali smo 3 glavne teme in 9 podtem, s katerimi lažje razumemo učinke uporabe glasbene terapije pri starejših osebah z demenco. Glavne teme so: (1) Izbira in potek glasbene terapije; (2) Pozitivni učinki glasbene terapije na starejše osebe z demenco in (3) Moteči dejavniki pri intervencijah glasbene terapije . Razprava in sklep: Ugotovili smo, da ima glasbena terapija veliko pozitivnih učinkov na starejše osebe z demenco, vendar bi bilo dobro, da bi glasbeno terapijo vključevali v vsakodnevne dejavnosti starejših oseb. Le s kontinuirano uporabo te nefarmakološke oblike zdravljenja lahko zagotovimo dolgoročne učinke na dobro počutje starejših oseb z demenco.
Ključne besede: glasbena terapija, učinki, starejši ljudje, demenca, dobro počutje
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 1220; Prenosov: 286
Celotno besedilo (814,99 KB)

Opis: Demenca predstavlja eno izmed najhitreje rastočih bolezni, ki močno posega v vsakdan vedno večjega števila ljudi širom sveta. V magistrskem delu smo poskušali preko socialnega aspekta, ki je osnova snovanja okolja primernega za osebe z demenco, nagovoriti laično kot tudi strokovno javnost. Vodilo arhitekturne zasnove centra za osebe z demenco je oseba z zmanjšanimi kognitivnimi sposobnostmi, okrog katere se predpostavi prostor, ki ponuja vse mehanizme spodbujanja in ohranjanja človeškega dostojanstva. Na ta izjemno kompleksen družbeni problem smo podali enostaven in jasen koncept rešitve, ki zajema podrobno analitično raziskavo, na podlagi katere smo zasnovali arhitekturno urbanistično idejo. Na primeru manjšega mesta kot je Slovenj Gradec smo s pomočjo prostorskih analiz in specifične morfologije prostora predlagano arhitekturno rešitev umestili v urbano mestno tkivo v posredno bližino mestnega jedra. V delu so predstavljeni tudi parametri načrtovanja, ki se kažejo na vseh področjih urejanja prostora in zajemajo zasebne, poljavne in javne prostore. Vsi prostori so razgibani, odprti, smiselno povezani in umeščeni v prostor kot celota, kar daje funkcionalnost celotni zasnovi centra za osebe z demenco.
Ključne besede: arhitektura, demenca, mestno tkivo, urbanizem, interier, družba
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 1436; Prenosov: 275
Celotno besedilo (83,95 MB)

Opis: Predmet raziskovanja: OD in njihova celostna oskrba v institucionalnem varstvu na Gorenjskem. Cilj: kritično analizirati obstoječe stanje oskrbe OD v zdravstvenih in socialnovarstvenih institucijah z vidika strateškega, procesnega, kadrovskega managementa in zdravstvene nege ter obenem prikazati inovativne koncepte oskrbe kot možnost rešitve problema. Metode: v teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili metodo deskripcije, v empiričnem delu pa neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo. Podrobne in opisne informacije smo zbirali s tehniko intervjuja in opazovanja. V raziskavi je sodelovalo 12 zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Raziskavo smo izvedli na vzorcu direktorjev, namestnic oz. pomočnic direktorja za področje ZNO oziroma vodij ZNO ter socialnih delavk. Razgovori temeljijo na vprašalnikih, ki so strukturirani in semistrukturirani s setom predeterminiranih odgovorov. V intervju je vključenih 36 oseb vodilnega kadra zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Ugotovitve: V institucionalnem varstvu biva 440 OD, za katere v 67% primerov ne vemo, za kakšno obliko demence gre. Bolnišnice nimajo ustrezne strategije pri oskrbi OD. Demenca tu ni fokusno področje in je praviloma obravnavana kot sekundarna diagnoza. Vodstvo prihodnost glede obravnave OD vidi v razvoju regijskih specialističnih centrov. Kot dobro poslovno prakso navaja fiksacije in medikamentozno terapijo. Vse bolnišnice imajo vzpostavljen sistem poslovne odličnosti, ki pa ne vključuje sistema zdravstvene nege in oskrbe OD. Socialnovarstvene institucije pri oskrbi OD skušajo slediti državnim smernicam. V projektu »Demenci prijazna točka« sodelujejo le 3 ustanove. OD pri sprejemu v domsko varstvo nimajo prednosti, čakalne vrste se raztezajo tudi preko dveh let. Pri tem v polovici ustanov tim ZN ni seznanjen z njihovim aktualnim zdravstvenim stanjem. Tretjina DSO na Gorenjskem ne ustreza bivalnim standardom, nudi pa možnost oskrbe preko varovanega oddelka, dnevnega varstva in začasnih namestitev. Aktivnosti za OD so organizirane v sklopu tedenskih urnikov. Tretjina domov se pri zagotavljanju ZNO OD ravna po dnevni strukturi. Nobena institucija nima vpeljanih delovnih skupin, ki se ukvarjajo z negovalnimi vprašanji ZNO OD. Najpogostejši predlogi izboljšav pri celostni oskrbi OD so se nanašali na dvig kadrovskih normativov, spremembo sistema izobraževanja na področju demence ter oblikovanje ustreznega življenjskega prostora za OD po najnovejših merilih. Vse ustanove beležijo pomanjkanje kadra, predvsem v ZN. V vseh ustanovah najdemo le peščico kadra, ki ima dodatna znanja iz ZNO OD. Novejše metode dela, ki so prilagojene oskrbi OD praktično ni zaznati. Največje ovire pri ZNO OD so pomanjkanje strokovnega vodenja in specifičnega znanja pri zaposlenih, prenizki državni kadrovski normativi in zastareli organizacijski procesi znotraj ustanov.
Ključne besede: demenca, zdravstvena nega, oskrba, institucionalno varstvo
Objavljeno v DKUM: 02.06.2020; Ogledov: 1518; Prenosov: 217
Celotno besedilo (1,74 MB)