1. Vpliv validacijske terapije na kakovost življenja starejših oseb z demenco v domu za starejšePetra Jazbec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Demenca pomembno vpliva na kakovost življenja starejših oseb, zlasti v institucionalnem okolju. Validacijska terapija je nefarmakološki pristop, ki temelji na empatiji, potrjevanju doživljanja in spoštovanju notranje resničnosti starejših oseb z demenco. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kako validacijska terapija vpliva na psihosocialno počutje in vedenjske simptome starejših oseb z demenco v domu za starejše.
Metode: Zaključno delo je temeljilo na pregledu literature. Vključeni so bili članki iz podatkovnih baz PubMed, CINAHL Ultimate, Web of Science in ScienceDirect. V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov: dva sistematična pregleda, ena randomizirana kontrolirana raziskava, ena kvazi-eksperimentalna raziskava, dve kvalitativni raziskavi in ena študija primera. Izvedena je bila narativna sinteza.
Rezultati: Validacijska terapija dokazano zmanjšuje vedenjske motnje, izboljšuje čustveno stabilnost, komunikacijo ter socialno vključenost. S tem posledično vpliva pozitivno tudi na formalne in neformalne oskrbovalce predvsem v obliki manjšega stresa, večje empatije in boljših medosebnih odnosov.
Razprava in zaključek: Validacijska terapija se je v okviru pregleda izkazala kot učinkovita metoda za izboljšanje kakovosti življenja starejših oseb z demenco. Vključevanje čustveno naravnanih in spoštljivih pristopov vodi k bolj osebi prilagojeni obravnavi, ki pomembno presega standardne, rutinske pristope.
Ključne besede: starejše osebe, demenca, kakovost življenja, validacijska terapija
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (833,38 KB) |
2. Varnost starejših oseb z demenco v domačem okoljuKaja Fras, 2025, diplomsko delo Opis: Eden največjih globalnih izzivov zdravstvene in socialne oskrbe zaradi starajočega se prebivalstva predstavlja demenca, ki spada v skupino nevrodegenerativnih bolezni. Večina starejših oseb z demenco ostaja v domačem okolju, dokler je le mogoče, saj se tako ohranja njihova čustvena varnost in občutek domačnosti, vendar so bolj dovzetni za številna potencialna tveganja oz. nevarnosti. Namen zaključnega dela je raziskati, katere so učinkovite intervencije za zagotavljanje varnosti starejših oseb z demenco v domačem okolju. Pri pisanju smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz PubMed, CINAHL Ultimate in Web of Science. Pregled literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Od 762 raziskav smo v končno analizo vključili sedem raziskav. Vse te raziskave kažejo, da je pomembna ustrezna zagotovitev varnosti starejših oseb z demenco v domačem okolju. Varnost starejših oseb z demenco v domačem okolju predstavlja ključen pomen za višjo kakovost življenja, ohranjanje dostojanstva, čim daljše samostojno bivanje in večjo varnost.
Ključne besede: starejše osebe, demenca, domače okolje.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,11 MB) |
3. Na osebo osredotočena oskrba pri starejših osebah z demenco in njihovih svojcihAltina Mavraj, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi naraščajočega števila oseb z demenco in staranja prebivalstva narašča potreba po kakovostni, na posameznika osredotočeni oskrbi. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kakšne izkušnje imajo starejše osebe z demenco in njihovi svojci z oskrbo, osredotočeno na osebo.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene literature z uporabo podatkovnih baz PubMed, CINAHL in Web of Science. V analizo so bile vključene kvalitativne raziskave, objavljene do marca 2025. Uporabljena je bila narativna sinteza, ki je omogočila tematsko analizo izkušenj oseb z demenco in njihovih svojcev.
Rezultati: V analizo je bilo vključenih 15 kvalitativnih raziskav iz različnih držav. Ugotovljeno je bilo, da na osebo osredotočena oskrba spodbuja dostojanstvo, varnost, spoštljivo komunikacijo in vključenost svojcev. Kljub pozitivnim učinkom pa kakovost oskrbe pogosto omejujejo sistemske pomanjkljivosti.
Razprava in zaključek: Starejše osebe z demenco in njihovi svojci cenijo oskrbo, ki prepoznava njihove individualne potrebe, identiteto in vrednote. Ključnega pomena so kakovostni odnosi, ustrezna komunikacija in aktivno vključevanje svojcev, ki so pogosto spregledani kot pomemben vir podpore.
Ključne besede: demenca, starejši, svojci, oskrba
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,16 MB) |
4. Vseživljenjsko učenje kot dejavnik izboljšanja kakovosti življenja starostnikov : magistrsko deloNikita Vrečko, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na pomen vseživljenjskega učenja ter vpliva učenja na staranje in kakovost življenja starostnikov. V teoretičnem delu smo predstavili življenjska obdobja, aktivno staranje in vpliv demence. Prav tako smo vključili zgodovino izobraževanja odraslih ter koncept vseživljenjskega in medgeneracijskega učenja.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili v medgeneracijskem centru DANica. Ti potrjujejo, da izobraževanje pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja starostnikov. Ugotovili smo, da starostniki radi obiskujejo medgeneracijski center, kjer se družijo in naučijo česa novega, s tem pa ohranjajo svojo vitalnost. Vsi starostniki prav tako menijo, da bi morali vsi vsaj preizkusiti izobraževanje v svojem tretjem življenjskem obdobju. S tem magistrsko delo poudarja pomen nadaljnjega razvoja izobraževalnih programov za starostnike.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, medgeneracijsko učenje, motivacija za učenje, demenca, aktivno staranje, življenjska obdobja
Objavljeno v DKUM: 09.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (608,85 KB) |
5. Uporaba nefarmakoloških ukrepov za ohranitev in izboljšanje kakovosti življenja pri starejših osebah z demencoLana Bernatović, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Demenca predstavlja enega od največjih izzivov sodobne zdravstvene oskrbe, saj vpliva na kognitivne funkcije, kar vodi do upada kakovosti življenja. Nefarmakološki ukrepi so postali pomembno orodje za izboljšanje življenja starejših oseb z demenco. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv nefarmakoloških pristopov na kakovost življenja oseb z demenco.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda pregleda znanstvene literature. S pomočjo PICOT-pristopa so bile raziskave pridobljene iz baz PubMed, SAGE in MEDLINE. Uporabljeni so bili vključitveni kriteriji, ki so se osredotočili na raziskave o nefarmakoloških ukrepih za starejše osebe z demenco in vpliv na kakovost njihovega življenja.
Rezultati: V pregled je bilo vključenih sedem raziskav, ki so dokazale, da nefarmakološki ukrepi, kot so kognitivna stimulacija, telesna aktivnost in glasbena terapija, bistveno prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja oseb z demenco. Prav tako imajo pozitiven vpliv na zmanjšanje vedenjskih in psiholoških simptomov.
Razprava in zaključek: Po pregledu literature je bilo ugotovljeno, da nefarmakološki ukrepi izboljšujejo kakovost življenja starejših oseb z demenco. Raziskave so pokazale, da ti ukrepi ne vplivajo samo na fizične sposobnosti, ampak tudi na čustveno in socialno dobrobit oseb z demenco. Nadaljnje raziskave so potrebne za prilagoditev teh metod glede na individualne potrebe bolnikov.
Ključne besede: demenca, nefarmakološki ukrepi, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,03 MB) |
6. Učinkovitost uporabe probiotikov pri osebah z demenco: pregled literatureAmar Alijagić, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Probiotiki predstavljajo pomembne mikroorganizme, ki imajo pozitivne učinke pri gostiteljih, kadar jih zaužijemo ali drugače apliciramo v ustreznih količinah. S pregledom literature smo želeli raziskati vpliv probiotikov pri osebah z demenco.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature po podatkovnih bazah PubMed, COBISS, CINAHL, ScienceDirect. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. S pomočjo orodja Joanna Briggs Institutes (JBI) smo kritično ocenjevali članke, ki smo jih vključili v končno analizo.
Rezultati: V končno raziskavo smo vključili 17 raziskav. Raziskave so pokazale pozitiven učinek probiotikov pri osebah z demenco. Predvsem je prišlo do izboljšanja spomina in učenja.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da imajo probiotiki pozitiven učinek pri osebah z demenco. Menimo, da je na tem področju potrebno nadaljnje raziskovanje, kajti olajšanje simptomov demence je zelo pomembno pri posameznikih, obolelih z demenco.
Ključne besede: probiotiki, demenca, črevesna mikrobiota
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 85
Celotno besedilo (697,20 KB) |
7. Nefarmakološki pristopi obvladovanja bolečine pri pacientih z demencoŽiva Špilak, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: V svetu je vse več ljudi obolelih za demenco, kar predstavlja velik problem sodobne družbe, saj se življenjska doba veča. Ljudje z demenco pogosto izkusijo bolečino, ki je v večini primerov zanemarjena, saj oboleli za demenco v naprednem stadiju ne znajo izraziti ali opisati bolečine in to predstavlja problem pri ocenjevanju stanja in zdravljenju. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti učinkovitost nefarmakoloških intervencij pri obvladovanju bolečine pri pacientih z demenco.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Pregledali smo znanstveno literaturo v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL (EBSCO), Cochrane Library, ScienceDirect ter dodatno v iskalniku Google Učenjak na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Izvedli smo analizo in sintezo literature in oceno moči dokazov z uporabo hierarhije dokazov.
Rezultati: Identificirali smo 144 zadetkov, od tega smo v končno analizo vključili 7 raziskav. Ugotovili smo, da so intervencije s petjem oziroma glasbeno terapijo (n = 6), aromaterapija (n = 1), slikanjem (n = 3), masažo (n = 6), akupresuro ušes (n = 2), refleksoterapijo (n = 2), telesno vadbo (n = 3), programom igralnih dejavnosti (n = 4) in z robotom (n = 3) učinkovite pri zmanjševanju bolečino pri obolelih za demenco.
Razprava in zaključek: Najučinkovitejše nefarmakološke intervencije za lajšanje bolečine pri obolelih za demenco so intervencije z glasbeno terapijo, refleksoterapijo in programom igralnih dejavnosti. Nefarmakološki intervenciji, ki sta vključevali vadbo in družbeno aktivnost, sta bili neučinkoviti. Potrebne so nadaljnje raziskave, saj intervencij niso izvajali dovolj pogosto, da bi dobili realne rezultate.
Ključne besede: demenca, bolečina, lajšanje bolečine, nefarmakološki pristopi
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 41; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,38 MB) |
8. Motnje socialne kognicije pri amiotrofični lateralni sklerozi : magistrsko deloSara Kadenšek, 2024, magistrsko delo Opis: Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene motorične nevrone v možganih in hrbtenjači. To vodi v mišično atrofijo, šibkost, lahko pa vpliva tudi na kognitivne funkcije. Oškodovana socialna kognicija je ena od kognitivnih sprememb, ki se lahko pojavijo pri bolezni ALS. Glavni cilj te raziskave je bil oceniti sposobnosti na področju socialne kognicije pri bolnikih z ALS v primerjavi s kontrolno skupino. Želeli smo preučiti, kako se stopnja motorične okvare in trajanje bolezni povezujeta z oškodovano socialno kognicijo, ali obstajajo razlike v socialni kogniciji med bolniki z ALS z bulbarnim začetkom in tistimi s spinalnim začetkom, ter ugotoviti, katera izmed domen socialne kognicije je pri bolnikih z ALS najizraziteje oškodovana. Skupno 30 bolnikov z ALS in 29 zdravih kontrol, usklajenih po starosti, spolu in izobrazbi, je rešilo podtest socialne kognicije na Edinburškem kognitivnem in vedenjskem presejalnem preizkusu za ALS (SK ECAS), Test prepoznavanja emocionalnih izrazov iz oči (RMET) in Edinburški test socialne kognicije (ESCoT). Ključna ugotovitev naše raziskave je, da bolniki z ALS dosegajo statistično značilno slabše rezultate na SK ECAS in ESCoT v primerjavi s kontrolno skupino. Obenem ugotavljamo, da ni povezave med stopnjo motorične okvare, opredeljeno z Dopolnjeno funkcijsko ocenjevalno lestvico za ALS (ALSFRS-R), in oškodovano socialno kognicijo. Prav tako nismo dokazali povezave med trajanjem bolezni in oškodovanostjo socialne kognicije. Potrdili pa smo, da bolniki z bulbarnim začetkom bolezni dosegajo statistično značilno slabše rezultate na RMET in ESCoT v primerjavi z bolniki s spinalnim začetkom. Dodatno smo ugotovili, da imajo bolniki z ALS največ težav na področju kognitivne teorije uma. Izsledki raziskave potrjujejo, da imajo lahko bolniki z ALS oškodovano socialno kognicijo. Ugotovitve predstavljajo izhodišče za prihodnje raziskave socialne kognicije, kar bi pripomoglo k boljšemu razumevanju kognitivnih značilnosti bolezni ALS, z namenom izboljšanja splošne kakovosti življenja bolnikov z ALS in tudi njihovih skrbnikov.
Ključne besede: amiotrofična lateralna skleroza, kognitivne motnje in frontotemporalna demenca, socialna kognicija, teorija uma
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 68
Celotno besedilo (973,11 KB) |
9. Na osebo osredotočena oskrba pacienta z Alzheimerjevo demencoAzra Harb, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Alzheimerjeva demenca je med vsemi oblikami demence najpogostejša. Pristop na osebo osredotočene oskrbe temelji na oblikovanju zdravih odnosov med izvajalci oskrbe, uporabniki storitev in drugimi, ki so pomembni v njihovem življenju. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kako takšen pristop vpliva na kakovost življenja pacientov z Alzheimerjevo demenco.
Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura v mednarodnih podatkovnih bazah MEDLINE, PubMed, CINAHL, Web of Science in SAGE. Za analizo in sintezo rezultatov smo uporabili pristop po Thomas in Harden. Upoštevane so bile smernice PRISMA.
Rezultati: Od 575 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 7 raziskav in identificiranih 6 sekundarnih tem, povezanih z vplivom na osebo osredotočene oskrbe pacientov z Alzheimerjevo demenco na kakovost življenja: vzpostavljanje ljubečih odnosov; podpiranje dostojanstva; skupno ukvarjanje s pomembnimi dejavnostmi; prilagajanje razvijajočim se potrebam; izboljšanje dobrega počutja in kakovosti življenja; obvladovanje simptomov in neželenih učinkov antipsihotikov.
Razprava in sklep: Na osebo osredotočena oskrba pozitivno vpliva na ohranitev in krepitev kakovosti življenja pacienta z Alzheimerjevo demenco. Pomembno je, da se takšna oskrba zaradi narave bolezni skozi različne faze začne dovolj zgodaj in da so oskrbovanci/negovalci ter pacientovi bližnji poučeni o njenih načelih in pristopih.
Ključne besede: Alzheimerjeva demenca, na osebo osredotočena oskrba, kakovost življenja, sistematični pregled
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 481; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,91 MB) |
10. Vpliv fizičnega okolja na osebe z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrboSara Kukovec, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Podaljševanje življenjske dobe je povezano z vse večjo pojavnostjo demence. Ker delež starejših močno narašča v vseh državah, bo število obolelih iz leta v leto višje. Poznamo tradicionalne oblike zdravljenja oziroma lajšanja simptomov demence, vedno več pa uporabljamo alternativne oblike zdravljenja, ki bistveno vplivajo na boljšo kakovost življenja. Ena izmed oblik lajšanja simptomov demence je ustrezna zasnova fizičnega okolja. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, na kakšen način fizično okolje vpliva na osebe z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrbo.
Metode: V zaključnem delu je bil izveden pregled znanstvene in strokovne literature. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in SAGE journals. Uporabljena je bila deskriptivna metoda. Za analizo podatkov je bila uporabljena tematska analiza.
Rezultati: Skupno je bilo od 306 zadetkov v končno analizo vključenih devet člankov. Oblikovana je bila ena glavna tema in pet podtem, s katerimi lažje razumemo vpliv fizičnega okolja na osebe z demenco, in sicer: (I) arhitekturni vidiki okolja, (II) ambientalni vidiki okolja, (III) vpliv na vedenje, (IV) vpliv na počutje in (V) kakovost življenja ter vpliv na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti.
Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da ima fizično okolje veliko pozitivnih vplivov na vedenje oseb z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrbo in da vedno več ustanov namenja pozornost ustrezni zasnovi okolja.
Ključne besede: demenca, fizično okolje, dolgotrajna oskrba
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 649; Prenosov: 184
Celotno besedilo (736,55 KB) |
