| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 48
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Urbani center za osebe z demenco v Slovenj Gradcu
Grega Pečolar, 2020, magistrsko delo

Opis: Demenca predstavlja eno izmed najhitreje rastočih bolezni, ki močno posega v vsakdan vedno večjega števila ljudi širom sveta. V magistrskem delu smo poskušali preko socialnega aspekta, ki je osnova snovanja okolja primernega za osebe z demenco, nagovoriti laično kot tudi strokovno javnost. Vodilo arhitekturne zasnove centra za osebe z demenco je oseba z zmanjšanimi kognitivnimi sposobnostmi, okrog katere se predpostavi prostor, ki ponuja vse mehanizme spodbujanja in ohranjanja človeškega dostojanstva. Na ta izjemno kompleksen družbeni problem smo podali enostaven in jasen koncept rešitve, ki zajema podrobno analitično raziskavo, na podlagi katere smo zasnovali arhitekturno urbanistično idejo. Na primeru manjšega mesta kot je Slovenj Gradec smo s pomočjo prostorskih analiz in specifične morfologije prostora predlagano arhitekturno rešitev umestili v urbano mestno tkivo v posredno bližino mestnega jedra. V delu so predstavljeni tudi parametri načrtovanja, ki se kažejo na vseh področjih urejanja prostora in zajemajo zasebne, poljavne in javne prostore. Vsi prostori so razgibani, odprti, smiselno povezani in umeščeni v prostor kot celota, kar daje funkcionalnost celotni zasnovi centra za osebe z demenco.
Ključne besede: arhitektura, demenca, mestno tkivo, urbanizem, interier, družba
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 209; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (83,95 MB)

3.
Odnos, poznavanje in zaznavanje zgodnjih znakov demence pri starostniku v ambulanti družinske medicine
Maša Maligec, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Demenca predstavlja pomemben izziv za zgodnje odkrivanje bolezni na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. Zgodnje odkrivanje je pomembno za kakovostno oskrbo obolelega in njegovih svojcev. Ključno vlogo za zgodnje odkrivanje in oceno kognitivnega upada ima zdravstveni tim družinske medicine, saj ima redne stike z večino starejše populacije. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela raziskovanja. Izvedli smo presečno raziskavo, v katero smo vključili 114 članov zdravstvenega tima družinske medicine. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja. Rezultate smo analizirali in statistično obdelali z uporabo deskriptivnih statističnih metod. Za ugotavljanje statističnih razlik smo uporabili Mann-Whitney U test in Kruskal-Wallis enostransko analizo variance. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je poznavanje demence med člani zdravstvenega tima družinske medicine slabo. Ugotovljena statistično pomembna razlika o poznavanju demence je bila pri starosti (p = 0,02), stopnji izobrazbe (p = 0,000), delovnem mestu (p = 0,000), skupni delovni dobi (p = 0,000) in delovni dobi na sedanjem delovnem mestu (p = 0,008). Rezultati so pokazali, da imajo člani tima družinske medicine pozitiven odnos do zgodnjega odkrivanja bolezni in dobro poznajo zgodnje simptome demence. Vidik skrbi za obolelega z demenco v ambulanti družinske medicine se je izkazal za težavnega. Anketirani si želijo boljšo dostopnost do podpornih služb in večjo prepoznavnost le-teh. Razprava in sklep: Zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje demence pripomore k lažjemu zdravljenju in kakovosti življenja obolelega ter njegovih svojcev. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe obolelih z demenco je potrebno razumeti stališča, odnos, poznavanje bolezni in ovire za zgodnje prepoznavanje demence v ambulanti družinske medicine.
Ključne besede: demenca, starostnik, zgodnje odkrivanje, družinski zdravnik
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 297; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

4.
Oskrba oseb z demenco-posnetek stanja v institucionalnem varstvu na Gorenjskem
Claudia Ribnikar Lavtižar, 2020, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja: OD in njihova celostna oskrba v institucionalnem varstvu na Gorenjskem. Cilj: kritično analizirati obstoječe stanje oskrbe OD v zdravstvenih in socialnovarstvenih institucijah z vidika strateškega, procesnega, kadrovskega managementa in zdravstvene nege ter obenem prikazati inovativne koncepte oskrbe kot možnost rešitve problema. Metode: v teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili metodo deskripcije, v empiričnem delu pa neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo. Podrobne in opisne informacije smo zbirali s tehniko intervjuja in opazovanja. V raziskavi je sodelovalo 12 zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Raziskavo smo izvedli na vzorcu direktorjev, namestnic oz. pomočnic direktorja za področje ZNO oziroma vodij ZNO ter socialnih delavk. Razgovori temeljijo na vprašalnikih, ki so strukturirani in semistrukturirani s setom predeterminiranih odgovorov. V intervju je vključenih 36 oseb vodilnega kadra zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Ugotovitve: V institucionalnem varstvu biva 440 OD, za katere v 67% primerov ne vemo, za kakšno obliko demence gre. Bolnišnice nimajo ustrezne strategije pri oskrbi OD. Demenca tu ni fokusno področje in je praviloma obravnavana kot sekundarna diagnoza. Vodstvo prihodnost glede obravnave OD vidi v razvoju regijskih specialističnih centrov. Kot dobro poslovno prakso navaja fiksacije in medikamentozno terapijo. Vse bolnišnice imajo vzpostavljen sistem poslovne odličnosti, ki pa ne vključuje sistema zdravstvene nege in oskrbe OD. Socialnovarstvene institucije pri oskrbi OD skušajo slediti državnim smernicam. V projektu »Demenci prijazna točka« sodelujejo le 3 ustanove. OD pri sprejemu v domsko varstvo nimajo prednosti, čakalne vrste se raztezajo tudi preko dveh let. Pri tem v polovici ustanov tim ZN ni seznanjen z njihovim aktualnim zdravstvenim stanjem. Tretjina DSO na Gorenjskem ne ustreza bivalnim standardom, nudi pa možnost oskrbe preko varovanega oddelka, dnevnega varstva in začasnih namestitev. Aktivnosti za OD so organizirane v sklopu tedenskih urnikov. Tretjina domov se pri zagotavljanju ZNO OD ravna po dnevni strukturi. Nobena institucija nima vpeljanih delovnih skupin, ki se ukvarjajo z negovalnimi vprašanji ZNO OD. Najpogostejši predlogi izboljšav pri celostni oskrbi OD so se nanašali na dvig kadrovskih normativov, spremembo sistema izobraževanja na področju demence ter oblikovanje ustreznega življenjskega prostora za OD po najnovejših merilih. Vse ustanove beležijo pomanjkanje kadra, predvsem v ZN. V vseh ustanovah najdemo le peščico kadra, ki ima dodatna znanja iz ZNO OD. Novejše metode dela, ki so prilagojene oskrbi OD praktično ni zaznati. Največje ovire pri ZNO OD so pomanjkanje strokovnega vodenja in specifičnega znanja pri zaposlenih, prenizki državni kadrovski normativi in zastareli organizacijski procesi znotraj ustanov.
Ključne besede: demenca, zdravstvena nega, oskrba, institucionalno varstvo
Objavljeno: 02.06.2020; Ogledov: 411; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

5.
Uporabnost lestvice PAINAD za oceno bolečine pri starejših osebah, obolelih za demenco
Mateja Marinič, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Z napredkom sodobne medicine se je življenjska doba ljudi podaljšala. S tem se je povečalo tudi število starostnikov, ki zaradi različnih kroničnih obolenj, kamor spada tudi demenca, potrebujejo namestitev v socialno varstveni zavod. Bolečina je pogost spremljevalec starejših oseb, obolelih za demenco, ki vpliva na kakovost življenja. Starostnik z demenco pogosto ne more in/ali ne zna verbalno izraziti bolečine, zato ocenjevanje le te, predstavlja velik izziv za zdravstveno nego. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v socialno varstvenem zavodu na območju severovzhodne Slovenije. Kot instrument zbiranja podatkov smo uporabili Pain Assessment in Advanced Dementia (PAINAD) lestvico. Posamezne vedenjske kategorije smo ocenili zjutraj in zvečer ter jih primerjali s parnim t-testom. Notranjo konsistentnost lestvice PAINAD smo preverili s pomočjo Cronbachovega koeficienta alfa. Rezultate raziskave smo statistično obdelali v računalniškem programu Microsoft Office Professional Program 2016 in IBM SPSS Statistics. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je lestvica PAINAD zanesljivo in uporabno orodje za ocenjevanje bolečine pri starejših osebah, obolelih za demenco. Zanesljivost smo potrdili s pomočjo Cronbachovega koeficienta alfa, ki znaša 0,84. Podatki kažejo, da ni statistično signifikantnih odstopanj med ocenami vedenjskih kategorij zjutraj in zvečer (p < 0,05). Diskusija in zaključek: Bolečina pri starostniku z demenco predstavlja velik problem in nikakor ne sme biti spregledana. Ne prepoznavanje bolečine ter posledično nezdravljenje lahko povzročita veliko težav. Pomembno vlogo v obravnavi bolečine pri osebah z demenco imajo medicinske sestre, ki negujejo tako osebo. Celostna obravnava bolečine pri starostniku z demenco je ključna za zagotavljanje njihovega dobrega počutja.
Ključne besede: demenca, starostniki, bolečina, ocenjevanje bolečine, lestvica PAINAD, uporabnost lestvice
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 714; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (984,58 KB)

6.
Skrb za družinskega člana z demenco
Laura Heček, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Demenca je resna bolezen, ki prizadene starejše ljudi in ogroža njihovo življenje. Posledici demence sta zmanjšanje in nezmožnost opravljanja osnovnih življenjskih aktivnosti. Demenca prizadene funkcije, kot so: spomin, razumevanje, mišljenje, orientacija, učne in računske sposobnosti ter sposobnost govornega izražanja in presoje. Živeti z bližnjo osebo, ki postopoma in neustavljivo kaže znake demence, je velik življenjski izziv, ki redno obremenjuje najbližje družinske člane. V diplomskem delu se osredotočamo predvsem na svojce, ki skrbijo za osebo z demenco, pri čemer dajemo v okviru raziskave poudarek zlasti njihovim izkušnjam na tem področju. Raziskovalne metode: Uporabljena je kvalitativna metodologija raziskovanja. Izvedeni so delno strukturirani intervjuji. V raziskavo je vključen vzorec, ki ga sestavlja sedem odraslih oseb, tj. družinskih članov oseb z demenco, ki so prostovoljno pristali na sodelovanje. Uporabljena je metoda tematske analize besedila. Rezultati: Analiza podatkov je rezultirala v dveh glavnih temah, in sicer; Soočanje z boleznijo in Kakovost življenja z osebo z demenco. Diskusija in zaključek: Svojci se pri oskrbi oseb z demenco vsakodnevno srečujejo s težavami in se težko znajdejo v novo nastali vlogi. Raziskava je pokazala nujnost zagotavljanja socialne in druge podpore družinskih članov, ki skrbijo za osebo z demenco, zaradi zaščite njihovega zdravja in potrebo po ublažitvi vsakdanjega psihofizičnega stresa v procesu oskrbe.
Ključne besede: demenca, družina, nega v družini, svojci.
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 503; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (458,93 KB)

7.
Stres, breme in depresija pri družinskih negovalcih oseb z demenco
Urška Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je bil raziskati, ali je splošno zdravje družinskih negovalcev slabše od splošnega zdravja ostale populacije. Preverjali smo razliko v stresu, depresiji in zadovoljstvu z življenjem. Preverjali smo tudi razlike med negovalci, ki skrbijo za svojca z demenco, in sicer glede na različne dejavnike, kot so naziv uradnega skrbnika, skupno prebivališče s svojcem z demenco, samostojna ali deljena skrb za svojca, partnerji v primerjavi z odraslimi otroki in trajanje oskrbe v letih. V raziskavi je skupno sodelovalo 223 udeležencev. Pri zbiranju podatkov smo uporabili lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS), lestvico depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS) ter vprašalnik bremena (ZB-22). Ugotovili smo, da je splošno zdravje družinskih negovalcev slabše od splošnega zdravja ostale populacije. Družinski negovalci oseb z demenco doživljajo več stresa, izražajo višje ravni depresivnosti in so manj zadovoljni z življenjem kot posamezniki, ki ne skrbijo za svojca z demenco. Med omenjenima skupinama nismo našli statistično pomembne razlike v moči negativne povezanosti med stresom in zadovoljstvom z življenjem. V primerjavi med družinskimi negovalci oseb z demenco smo ugotovili, da družinski negovalci, ki živijo s svojcem z demenco, doživljajo večje breme kot tisti, ki ne živijo s svojcem z demenco. Ostale zastavljene hipoteze glede razlik med družinskimi negovalci niso niso bile potrjene.
Ključne besede: družinski negovalci, demenca, stres, depresivnost, breme, zadovoljstvo z življenjem.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 509; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (846,33 KB)

8.
Prehranjevalne navade in ocena prehranjenosti pacienta z demenco
Barbara Cussigh, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti prehranjevalne navade bolnikov z demenco in določiti njihov prehranski status. Rezultati kažejo, da bolniki v začetni fazi Alzheimerjeve demence dnevno ne zaužijejo dovolj priporočenih hranil, predvsem beljakovin in tekočine. Ugotovili smo, da ima več kot 60 % bolnikov zmanjšano mišično maso. Prehranski status bolnikov ni ustrezen, saj pri 37,5 % bolnikih obstaja tveganje za podhranjenost. Menimo, da bolniki potrebujejo natančno prehransko obravnavo že v začetni fazi Alzheimerjeve demence.
Ključne besede: Alzheimerjeva demenca, prehrana, prehranski status, hranila
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 534; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (800,09 KB)

9.
Doživljanje in pogledi svojcev na bivanje dementnega starostnika v domski oskrbi
Barbara Novak, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: V Sloveniji število dementnih ljudi strmo narašča. Zelo pomembno je zgodnje prepoznavanje te bolezni, pri kateri so ključnega pomena svojci oziroma bližnji, ki skrbijo za starostnika. Starostniki s tako boleznijo potrebujejo pomoč pri življenjskih aktivnostih. Ko bolezen napreduje, se svojci težko odločijo za domsko nastanitev. Mnoge obdaja občutek jeze, žalosti, razočaranja in občutek krivde. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali z delno strukturiranimi intervjuji devetih oseb, svojcev starostnikov z demenco, ki bivajo v domski oskrbi. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize, oblikovali dva tematska sklopa in jih predstavili v narativni obliki. Rezultati: Po analizi podatkov smo oblikovali dva tematska sklopa: Soočanje z boleznijo in Življenje v domu. Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo svojcem sprva težko sprejeti odločitev glede domske oskrbe starostnikov z demenco, a so kasneje izrazili zadovoljstvo z oskrbo v domu. Diskusija in zaključek: Doživljanja in pogledi svojcev na bivanje starostnika z demenco v domski oskrbi so precej pozitivna. Svojci so opazili, da starostnik z demenco dobi v domu vso potrebno oskrbo, ki jo potrebuje za nadaljnjo življenje. Ugotovili smo, da so v veliki večini svojci seznanjeni z društvi, katera jim omogočajo, da pridobijo nove informacije na področju demence, vendar se le teh svojci ne udeležujejo. Menimo, da bi morali zdravstveni delavci, ki so zaposleni na področju demence, posvetiti več pozornosti tudi svojcem in jih spodbuditi k sprejemanju in koriščenju podpore, ki jo društva nudijo.
Ključne besede: Demenca, starostnik, oslabelost, Alzheimerjeva bolezen, svojci.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 677; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (898,49 KB)

10.
Vaskularni kognitivni upad in vaskularna demenca
Klavdija Ovčar Štante, Jure Potočnik, Martin Rakuša, 2017, strokovni članek

Opis: V razvitem svetu ima 5–10 % prebivalstva nad 65 let demenco, katere pojavnost še vedno narašča. Demence zaradi možganskih žilnih bolezni – vaskularna demenca (VaD) predstavljajo dobro petino vseh vzrokov za demenco. Milejša oblika je vaskularni kognitivni upad (VaKU). Za postavitev diagnoze VaD je pomembno, da sta upad spoznavnih sposobnosti in možgansko-žilna bolezen jasno časovno povezana ter ni popravljivih vzrokov za kognitivni upad. Pri postavitvi diagnoze uporabimo nevropsihološko testiranje in slikovne preiskave. Glavni dejavniki tveganja za VaKU in VaD so starost, ateroskleroza, sladkorna bolezen in arterijska hipertenzija, ki sprožijo kaskado dogodkov v patogenezi kognitivne okvare. Ta je zelo raznolika in poteka z ali brez pridruženih nevroloških simptomov. Klinična slika je odvisna od področja in velikosti možganske spremembe. Pri zdravljenju VaKU in VaD je najbolj pomembna primarna preventiva. Za zdravljenje simptomov VaKU in VaD se uporabljajo enaka zdravila kot za zdravljenje simptomov Alzheimerjeve bolezni. Pomembni sta še rehabilitacija in sekundarna preventiva ponovne možganske kapi. Glavni dejavniki tveganja za VaD so starost, ateroskleroza, sladkorna bolezen in arterijska hipertenzija, ki sprožijo kaskado dogodkov v patogenezi kognitivne okvare. Ta je zelo raznolika in poteka z ali brez pridruženih nevroloških simptomov. Klinična slika je odvisna od področja in velikosti možganske lezije. Pri zdravljenju VaKU in VaD je najbolj pomembna primarna preventiva. Za zdravljenje simptomov VaKU in VaD se uporabljajo enaka zdravila kot za zdravljenje simptomov Alzheimerjeve bolezni. Pomembni sta še rehabilitacija in sekundarna preventiva ponovne možganske kapi.
Ključne besede: vaskularna demenca, vaskularni kognitivni upad, možganske žilne bolezni, spoznavne sposobnosti
Objavljeno: 09.10.2017; Ogledov: 1474; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (137,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici