SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
BARVA, RISBA IN KONTEKST FORMATA
Martin Pintar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava fenomen barve in vlogo risbe v kontekstu formata. Na podlagi teoretične vsebine diplomskega dela bo izvedena empirična rešitev konkretnega likovnega problema - v obliki konkretnih likovnih materializacij. Tako zastavljen koncept vključuje tudi razstavo slikarskih kompozicij, z namenom postaviti opazovalca v kontekst problematike, povezane s subjektivnim dojemanjem barve. Vsebina torej zajema tudi določitve metodologije praktične izvedbe slik lastnega likovnega projekta. Teoretična vsebina s konceptualno zasnovo projekta je namenjena opredelitvi likovnega problema upodobitve dematerializiranega stanja temeljne ploskve in do opredelitve neposrednega delovanja med barvo, risbo in formatom. Prav tako ta del vsebine raziskuje neposredne povezave med dematerializiranim stanjem, subjektivnim dojemanjem barve in razumevanjem simbolnih dimenzij, ki so imanentne sliki. Empirični cikel slik, ki je bil realiziran v okviru diplomskega dela, nudi kritični vpogled v konkretno rešitev likovnega problema dematerializiranega stanja slike. Na podlagi študija literature in praktičnih spoznanj sem z lastnim projektom deloval v smeri dematerializacije slikarske podobe in argumentirano sledil določitvi zveze in delovanja med barvo, risbo in formatom.
Ključne besede: modra barva, risba, format, temeljna ploskev, dematerializacija, monokromno slikarstvo, simbol.
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 2852; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
MARKO POGAČNIK, UMETNIŠKO DELO KOT KRITIČNA INFORMACIJA
Damjana Štrukelj, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Predmet diplomskega dela je raziskovanje širokega polja Pogačnikovega konceptualizma od kranjske skupine preko predmeta, artikla, reizma, telesa, druţine pa vse do kozmograma in litopunkturne prakse, ter predstavitev njegovega specifičnega in kritičnega pogleda na svet in umetnost. V diplomskem delu najprej opredelimo Pogačnikova posamezna razvojna obdobja in njegove značilnosti ter ga umestimo v referenčni okvir. Predstavimo Pogačnikove temeljne principe in elemente ustvarjanja. V teoretičnem delu se nato ukvarjamo s konceptualno umetnostjo, jo označimo in opredelimo. Predstavimo rušenje pregrad med umetniškim delom in vsakdanjim predmetom, ki pridobiva ugled umetnine. Nakaţemo transformacije, ki jih Pogačnikov kiparski izdelek kot predmet porabniške druţbe doţivlja v času konceptualizma. V nadaljevanju predstavimo poglede na dojemanje umetnine kot predmeta med predmeti. Opredelimo predmet kot izdelek mnoţične, industrijske proizvodnje, ki je povišan na raven umetnine. Predstavimo dematerializacijo umetnine in razseţnost, ki jo umetnina ima, in iz tega konteksta osvetlimo problematiko ready-made produkcije. V naslednjem poglavju se ukvarjamo z dojemanjem umetniške prakse v vsakdanjem ţivljenju, kjer naj bi se ideje in zamisli utelesile, materializirale in zaţivele v okolju. Nakaţemo Pogačnikovo zanimanje za naravo, njegovo razumevanje le-te preko druţine v Šempasu, ki mu predstavlja nekakšno pracelico druţbe. Predstavimo pokrajino kot širši socialni kontekst, prostor, kjer se izvaja umetniško-ekološka praksa in se odvija prevajanje Pogačnikovih duhovnih vsebin preko umetniških del v prakso. V zadnjem delu diplomskega dela predstavimo še avtorski projekt, katerega glavni temelj je interpretacija jaza z vidika konceptualne umetnosti.
Ključne besede: Marko Pogačnik, konceptualizem, stvar, artikel, dematerializacija, druţina, ekološka praksa, kozmogram, litopunktura.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 305; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici