| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EKONOMSKO ODVISNE OSEBE V DRUŽBI XY, D.O.O.
Tomaž Jeraj, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Pojem ekonomsko odvisnih oseb je v slovenskem pravnem redu relativno nov, saj ga pred uveljavitvijo novega Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 21/13, 78/13 - popr.) nismo poznali. Tej kategoriji oseb je pod določenimi pogoji priznana omejena delovnopravna zaščita ne glede na to, da storitve opravljajo po pogodbah civilnega prava. Namen diplomskega dela je predvsem prikazati in kar se da podrobno razčleniti zakonsko ureditev ekonomsko odvisnih oseb. Pri tem bomo poskušali izpostavili vprašanja oziroma odprta področja, ki z zakonodajo niso povsem urejena. Hkrati bomo predstavili sistem in način sodelovanja družbe XY, d.o.o. z zunanjimi izvajalci. Obstoječi sistem sodelovanja bomo nato analizirali v luči obstoječe delovnopravne zakonodaje, pri čemer bomo posebej izpostavili možnost zunanjih izvajalcev, da uveljavljajo status ekonomsko odvisne osebe. Posebno pozornost bomo namenili obsegu pravic, ki jih družba zagotavlja zunanjim izvajalcem in jih analizirali v luči pravic, ki jih Zakon o delovnih razmerjih podeljuje ekonomsko odvisnim osebam.
Ključne besede: ekonomsko odvisna oseba, delovnopravno varstvo, elementi delovnega razmerja, elementi ekonomsko odvisnega dela, 213. člen Zakona o delovnih razmerjih
Objavljeno: 26.01.2015; Ogledov: 769; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (650,08 KB)

2.
EKONOMSKO ODVISNE OSEBE
Natalija Kramarič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Ekonomsko odvisne osebe predstavlja ureditev položaja ekonomsko odvisnih oseb, glede na zakonska določila novega Zakona o delovnih razmerjih. Ta je v slovenski pravni prostor vnesel ureditev položaja ekonomsko odvisne osebe, in sicer v 213. in v 214. členu. S sprejemom novega zakona smo tako v slovenskem pravnem sistemu dobili definicijo ekonomsko odvisnih oseb, obenem imamo uzakonjeno njihovo delovnopravno varstvo. Prvi del diplomskega dela prikazuje razvoj problematike delovnopravnega varstva v luči Mednarodne organizacije dela in v luči Evropske Unije. Sledi prikaz definicije ekonomsko odvisnega dela in obsega delovnopravnega varstva, ki so ga deležne ekonomsko odvisne osebe. V tej zvezi so v delu obravnavana posamezna vprašanja, ki jih nov zakon ne rešuje. Sledi primerjava delovnopravnega varstva ekonomsko odvisnih oseb in delovnopravnega varstva delavcev, ki je namenjena prikazu razlik v delovnopravnem varstvu. Ekonomsko odvisno delo bo potrebno razlikovati od drugih oblik opravljanja dela, zlasti od delovnega razmerja. Čeprav smo s sprejemom novega zakona dobili definicijo ekonomsko odvisnih oseb, pa vseeno nismo vzpostavili mehanizma, ki bo skrbel, da bodo ekonomsko odvisne osebe, dejansko deležne v zakonu določenega delovnopravnega varstva. Zakon namreč ne določa, kaj se zgodi v primeru, če naročnik ne podeli osebi, s katero je sklenil pogodbo o delu, statusa ekonomsko odvisne osebe. Veliko je torej prepuščenega praksi in pa novemu zakonu, ki bo urejal delo in varstvo ekonomsko odvisnih oseb.
Ključne besede: ekonomsko odvisne osebe, delovnopravno varstvo, delavec, elementi delovnega razmerja, elementi ekonomsko odvisnega dela, druge oblike opravljanja dela
Objavljeno: 28.05.2014; Ogledov: 1507; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (802,83 KB)

3.
Prikrite oblike delovnega razmerja s poudarkom na navideznih samozaposlenih
Severina Korez, 2016, diplomsko delo

Opis: Delovno pravo je v funkciji zaščite delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju. Zaradi spremenjenih gospodarskih, tržnih ter družbenih razmer se v praksi vedno pogosteje pojavljajo razmerja, ki nimajo tradicionalne oblike delovnega razmerja in delovnopravnega varstva. Diplomsko delo Prikrite oblike delovnih razmerij s poudarkom na navideznih samozaposlenih obravnava položaj oseb v prikritih delovnih razmerjih, podrobneje pa položaj navideznih samozaposlenih. Prikrita delovna razmerja so razmerja, ki dajejo videz drugačnega razmerja, kot med strankama dejansko obstaja. Prikrita delovna razmerja imajo negativen vpliv v prvi vrsti na delavca, saj se mu na tak način odreka delovnopravno varstvo, ki bi ga moral biti deležen. Pri obravnavi prikritih delovnih razmerij je ključna jasna opredelitev elementov delovnega razmerja. Na podlagi obstoja elementov delovnega razmerja lahko namreč tudi v mejnih primerih ugotovimo ali sta stranki v delovnem razmerju ali ne. Slovenska delovna zakonodaja vzpostavlja relativno dobro in trdno formalno podlago za ugotavljanje delovnega razmerja tudi v primerih prikrivanja njegove prave pravne narave. ZDR-1 v 4. čl. vsebuje definicijo oz. elemente delovnega razmerja in tako v veliki meri olajša presojo obstoja delovnega razmerja v primerih, kjer ni sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi ali ni jasno izražena vsebina pravnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Pri navideznih samozaposlenih govorimo o primerih, ko se osebi, ki sicer izpolnjuje vse pogoje za delavca ne prizna delovnopravnega varstva, ampak se z njo, kot formalno samozaposlenim, poslovno sodeluje. Navidezno samozaposleni so tako formalno samozaposleni, dejansko pa je mogoče v teh razmerjih med naročnikom (dejansko delodajalcem) ter samozaposlenim (dejansko delavcem) prepoznati elemente delovnega razmerja. Tudi navideznim samozaposlenim je potrebno po načelu prednosti dejstev pred obliko pogodbe priznati položaj delavca ter jim zagotoviti ustrezno delovnopravno varstvo. Pravo naravo pogodbenega razmerja lahko delovno sodišče ugotovi le na podlagi tožbe navideznega samozaposlenega. Ker le-ti tožbe zaradi slabih možnosti drugih oblik zaposlitve pogosto ne upajo vložiti, ima pomembno vlogo v takšnih primerih tudi delovna inšpekcija.
Ključne besede: prikrita delovna razmerja, navidezni samozaposleni, delovnopravno varstvo, elementi delovnega razmerja, delavec, samozaposleni, nove oblike opravljanja dela
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 1354; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (643,58 KB)

4.
DELOVNOPRAVNO VARSTVO DELAVSKIH PREDSTAVNIKOV
Katarina Primožič, 2016, magistrsko delo

Opis: Delovnopravno varstvo delavskih predstavnikov je ključnega pomena za samo uresničevanje ustavne pravice do sodelovanja delavcev pri odločanju kot tudi sindikalne svobode. Konvencija MOD št. 135, ki zavezuje Republiko Slovenije, ter na njeni podlagi tudi slovenska delovnopravna ureditev, predvideva zagotovitev ustreznega delovnopravnega položaja in posebnega delovnopravnega varstva delavskih predstavnikov pred morebitno represijo delodajalcev ter pred neugodnostmi, ki lahko nastanejo zaradi izpolnjevanja zaupanih jim nalog. Zaradi funkcij, ki so zaupane tako sindikatom, kot tudi voljenim delavskim predstavništvom v zvezi z zastopanjem interesov delavcev, ti posegajo v pravice delodajalcev in ga lahko omejujejo v njegovem delovanju. Zato se brez njihove ustrezne delovno pravne zaščite, ki naj bi bilo močnejše od varstva, zagotovljenega delavcem, dialog z delodajalcem ne bi mogel učinkovito razviti. Učinkovito delovnopravno varstvo delavskih predstavnikov je torej predpogoj za uspešno, učinkovito ter pravočasno zaščito interesov in pravic delavcev v praksi. Naloga analizira delovnopravno varstvo delavskih predstavnikov v slovenski pravni ureditvi: opredeljuje subjekte posebnega delovnopravnega varstva, analizira vsebino posebnega pravnega varstva delavskih predstavnikov pred odpovedjo pogodbo o zaposlitvi, vsebino varstva pred poslabšanjem delovnopravnega položaja delavskih predstavnikov, vsebino varstva delavskih predstavnikov v primeru spremembe delodajalca in vsebino olajšav za njihovo delo. Delovnopravno varstvo delavskih predstavnikov v RS primerja s pravno ureditvijo delovnopravnega varstva delavskih predstavnikov v Nemčiji, na Švedskem in v Veliki Britaniji ter upoštevaje relevantno slovensko sodno prakso ter prakso sodišča EU, podaja odgovore na nekatera pravna vprašanja in izzive veljavne ureditve v RS.
Ključne besede: delavski predstavniki, voljeni delavski predstavniki, sindikalni delavski predstavniki, delovnopravno varstvo, delovnopravno varstvo delavskih predstavnikov, imuniteta delavskih predstavnikov
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 815; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

5.
Pojem delavca v pravu Evropske unije
Sandra Gobec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavan pojem delavca v pravu EU. Ta pojem služi določitvi personalne veljavnosti delovnega prava EU. Ko je osebi priznan status delavca, je upravičena do posebnega varstva. V pravu EU ni enotne opredelitve tega pojma, temveč se spreminja glede na področje uporabe. Pojem delavca v smislu člena 45 PDEU je avtonomen pojem prava EU. Za delavca se šteje oseba, ki določeno obdobje za plačilo opravlja storitve v korist in po navodilih druge osebe. Enaka široka opredelitev se uporablja na področju enakega plačila in na nekaterih drugih področjih, na katerih direktive pojma delavca izrecno ne definirajo (varstvo materinstva in starševstva, kolektivni odpusti, organizacija delovnega časa), v primeru Direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela pa četudi se na podlagi besedila direktive zdi, da je opredelitev pojma delavca rezervirana za nacionalne pravne sisteme. Na večini drugih področij Sodišče Evropske unije definiranje pojma delavca v smislu direktiv prepušča državam članicam in ga ne šteje za avtonomen pojem prava EU. Kljub temu pa polni učinek direktiv in splošnih načel prava EU postavljata omejitve diskreciji, ki jo imajo države članice.
Ključne besede: delavec, samozaposleni, delovno razmerje, delovnopravno varstvo, delovno pravo EU, prosto gibanje delavcev, načelo enake obravnave, Sodišče Evropske unije
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 645; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici