SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNE POSLEDICE DELODAJALČEVIH KRŠITEV OBVEZNOSTI
Ivica Sović, 2009, diplomsko delo

Opis: Delovno razmerje je pogodbeno razmerje, delavec in delodajalec lahko v tem razmerju uveljavljata samo tiste pravice in obveznosti, ki so določene z zakoni, kolektivnimi pogodbami, splošnimi akti in pogodbo o zaposlitvi. Nadzor nad izvajanjem predpisov s področja delovnega prava opravlja Inšpektorat RS za delo. Sodno varstvo se v skladu z zakonom zagotavlja na delovnem in socialnem sodišču. Tudi zaradi posledic kršitev zakona, ki so za posameznika in družbo nesprejemljive je področje delovnih razmerij v stalnem dograjevanju in spreminjanju.
Ključne besede: Delavec, delodajalec, pogodba o zaposlitvi, prekrški, kaznivo dejanje, obveznosti, pravice, delovno in socialno sodišče, delovni spori
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 1692; Prenosov: 432
.pdf Celotno besedilo (610,33 KB)

2.
POSTOPEK V KOLEKTIVNIH DELOVNIH SPORIH
Katja Farič, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava postopek reševanja kolektivnih delovnih sporov. To so spori med strankami kolektivnih delovnih razmerij (združenja delavcev oziroma delodajalcev) ali med osebami, ki jim je priznan položaj stranke (na primer skupina delavcev), katerih predmet je kolektivna pravica, obveznost, pravno razmerje ali interes. V delu je podrobneje opredeljena narava in značilnosti kolektivnih delovnih sporov, obravnavane so posamezne vrste kolektivnih delovnih sporov, ki jih omenja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) ter delitev na pravne in interesne spore. Kolektivne delovne spore lahko razrešijo bodisi stranke same, bodisi se rešujejo zunajsodno ali pa v sodnem postopku. Za sodni postopek, ki poteka pred delovnimi in socialnimi sodišči veljajo določene posebnosti, po katerih se ta postopek razlikuje od pravdnega postopka, to je t.i. procesno-materialna koncepcija strank, poudarjeno načelo pospešitve postopka, procesna predpostavka za začetek sodnega postopka in druge. Magistrsko delo obravnava pregled posebnosti postopka pred delovnim in socialnim sodiščem, s prikazom sodne prakse in primerjalnopravnim pregledom ureditve postopka v kolektivnih delovnim sporih v Nemčiji.
Ključne besede: kolektivni delovni spor, delovno in socialno sodišče, mirno reševanje sporov, posebnosti postopka pred sodiščem, udeleženci
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 361; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
Pojem delavca v pravu Evropske unije
Sandra Gobec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavan pojem delavca v pravu EU. Ta pojem služi določitvi personalne veljavnosti delovnega prava EU. Ko je osebi priznan status delavca, je upravičena do posebnega varstva. V pravu EU ni enotne opredelitve tega pojma, temveč se spreminja glede na področje uporabe. Pojem delavca v smislu člena 45 PDEU je avtonomen pojem prava EU. Za delavca se šteje oseba, ki določeno obdobje za plačilo opravlja storitve v korist in po navodilih druge osebe. Enaka široka opredelitev se uporablja na področju enakega plačila in na nekaterih drugih področjih, na katerih direktive pojma delavca izrecno ne definirajo (varstvo materinstva in starševstva, kolektivni odpusti, organizacija delovnega časa), v primeru Direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela pa četudi se na podlagi besedila direktive zdi, da je opredelitev pojma delavca rezervirana za nacionalne pravne sisteme. Na večini drugih področij Sodišče Evropske unije definiranje pojma delavca v smislu direktiv prepušča državam članicam in ga ne šteje za avtonomen pojem prava EU. Kljub temu pa polni učinek direktiv in splošnih načel prava EU postavljata omejitve diskreciji, ki jo imajo države članice.
Ključne besede: delavec, samozaposleni, delovno razmerje, delovnopravno varstvo, delovno pravo EU, prosto gibanje delavcev, načelo enake obravnave, Sodišče Evropske unije
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 279; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
Oblikovanje tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih
Nastja Leskovar, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana tema oblikovanje tožbenih zahtevkov v delovnopravnem področju. Sistematično je zajeta delovnopravna zakonodaja, predvsem uporaba Zakona o delovnih razmerjih ob subsidiarni uporabi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter Zakona o pravdnem postopku. Vsebina magistrske naloge v celoti opredeljuje individualne delovne spore ter kolektivno tožbo. Predvsem se nanaša na oblikovanje tožbenih zahtevkov, ki so tako v praksi kot v teoriji jedro same tožbe ter opredeljuje različne možnosti delavca v predsodnem in sodnem postopku. S pomočjo sodne prakse različno stopenjskih sodišč, nacionalne zakonodaje ter raznih strokovnih člankov in knjig se spoznamo s primerno oblikovanimi tožbenimi zahtevki postavljenimi s strani pooblaščenca tožnika in navsezadnje z samim delovanjem slovenskega sodstva. S predmetnim magistrskim delom je prikazano celovito varstvo tožnika, ki zajema krajšo predstavitev dejanskega stanja, ki se nadaljuje z predstavijo različnih možnosti, ki jih ima delavec v predsodnem postopku ter zaključi z vložitvijo tožbe na pristojno delovno sodišče. Nadaljnje je kot novost predstavljen tudi Zakon o kolektivnih tožbah, za katerega lahko predvidevam, da bo na delovnopravno področje vpeljal veliko sprememb in novitet, vendar sodna praksa na to temo še ne obstaja. V magistrskem delu sem preučila zakonsko ureditev oblikovanja tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih ter med souporabo sodne prakse izpostavila najpomembnejša zakonska določila in ustrezno uporabo zakonskih predpisov.
Ključne besede: delovno pravo, delovno sodišče, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, terjatev, tožba, tožbeni zahtevek, dokazno breme
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 167; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici