SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
DELOVNOPRAVNI POLOŽAJ VODILNIH DELAVCEV PO SLOVENSKI IN NEMŠKI PRAVNI UREDITVI
Sergeja Šatur, 2011, diplomsko delo

Opis: Vodilni delavci so posebna kategorija delavcev. V Sloveniji so vodilni delavci opredeljeni v ZDR, lahko pa jih opredelijo delodajalci sami, v aktih družbe, v Nemčiji pa so vodilni delavci opredeljeni v posameznih predpisih, ne obstaja pa enotna ureditev. Za vodilne delavce so že od nekdaj obstajale določene posebnosti, na primer pri zaposlovanju, pooblastilih ter delih, ki jih lahko opravljajo vodilne delavke. Danes so v slovenskem pravnem redu posebnosti predvsem pri možnosti zaposlitve za določen čas ter posebnih ureditvah glede delovnega časa, počitka ter odmora. V nemškem pravnem redu izstopa predvsem izključenost vodilnih delavcev iz obratnega sveta ter zakonov, ki omejujejo delodajalca pri določanju delovnega časa in možnosti odpovedi.
Ključne besede: Delovno pravo, vodilni delavci, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, pravni položaj.
Objavljeno: 14.12.2011; Ogledov: 2167; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (570,15 KB)

32.
PRAVICE DELAVCEV PRI USKLAJEVANJU DELOVNEGA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
Nina Naglav, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena mednarodnopravna ureditev pravic delavcev pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, nato pa še notranja (slovenska) pravna ureditev tega področja (vključno s slovensko sodno prakso in sodno prakso Sodišča Evropske Unije). V diplomskem delu so izpostavljene teme (vloga države in delodajalcev pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, fleksibilne oblike zaposlitve, delovni čas ter otroško varstvo), ki so pomembne za razumevanje področja usklajevanja delovnega in družinskega življenja v našem prostoru. V diplomskem delu je predstavljena tudi švedska pravna ureditev na področju usklajevanja delovnega in družinskega življenja. Opravljena je primerjava s slovensko pravno ureditvijo.
Ključne besede: delovno pravo, enako obravnavanje, prepoved diskriminacije, nosečnost, starševstvo, delovni čas, fleksibilne oblike zaposlitve, starševski dopust, otroško varstvo
Objavljeno: 21.03.2012; Ogledov: 1799; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (418,44 KB)

33.
34.
35.
ZAPOSLOVANJE STAREJŠIH DELAVCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Lea Hrovat, 2012, diplomsko delo

Opis: Tako kot v Sloveniji se tudi v drugih državah Evropske unije srečujejo s problemom zaposlovanja starejših oseb. V nekaterih državah z ustrezno zakonodajo in spodbudami države uspešno rešujejo zaposlovanje starejših kljub naraščajočemu staranju delovne sile. V Sloveniji se skozi leta, od osamosvojitve naprej, stopnjuje odklonilni odnos delodajalcev do starejših delavcev. V primerjavi z nekaterimi razvitejšimi državami Evropske unije v Sloveniji zakonodaja in ukrepi države, usmerjeni k reševanju problema zaposlovanja starejših, ne sledijo trenutnim razmeram na trgu dela, ki jih zaznamuje gospodarska kriza. V diplomski nalogi je predstavljen zgodovinski razvoj zakonske ureditve starejših delavcev, delovnopravni položaj omenjenih delavcev v naši državi in njegova primerjava z izbranimi članicami Evropske unije, ki uspešno rešujejo zaposlovanje starejših delavcev.
Ključne besede: zgodovinski pregled zaposlovanja starejših, starejši delavec, brezposelnost, zakonodaja, delovno pravo, spodbujanje zaposlovanja.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 1995; Prenosov: 288 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

36.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNEGA RAZLOGA V SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Tadeja Krajnc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v slovenskem in nemškem pravu. Slovensko delovno pravo je urejeno v enotnem zakonu, medtem pa je nemško urejeno v različnih zakonih. Slovenska ureditev za odpoved pogodbe o zaposlitvi zahteva utemeljenost poslovnega razloga, ki se nanaša na prenehanje potreb po delu delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitve zaradi ekonomskih, strukturnih, organizacijskih, tehnoloških in drugih podobnih razlogov. Preden delodajalec poda individualno odpoved, mora o tem obvestiti delavca in sindikat v primeru, če delavec tako zahteva. Preveriti mora tudi možnost odpovedi s ponudbo nove, kar pa ne velja za manjše delodajalce. Slovensko pravo v postopku kolektivnih odpuščanj zahteva obveščanje in posvetovanje s sindikati in obveščanje zavoda za zaposlovanje. Delodajalec je dolžan izdelati tudi program razreševanja presežnih delavcev in pridobiti soglasje sveta delavcev, če se delodajalčeve odločitve nanašajo na odpuščanje večjega števila delavcev. Po slovenskem pravu je zagotovljeno varstvo pred odpovejo določenim kategorijam delavcem, in sicer delavskim predstavnikom, starejšim delavcem, staršem in invalidom. Socialna upravičenost v okviru poslovnega razloga je v nemškem pravu povezana z nujnimi poslovnimi potrebami, ki se pojavijo v podjetju. To po sodni praksi predstavlja primere, ki so prav tako povezani z ekonomski, organizacijskimi razlogi ipd. Socialna upravičenost odpovedi se nadalje nanaša na to, da v podjetju ni možnosti nadaljnje zaposlitve in da je delavec na podlagi socialne izbire tisti, ki ga bo doletela odpoved. Po nemški ureditvi pri odpuščanju večjega števila delavcev obstaja obveznost obveščanja in posvetovanja s svetom delavcev in obveznost obveščanja urada za delo. V primeru sprememb v obratu se delodajalčeva obveznost nanaša na sprejetje sporazuma o uskladitvi interesov glede načrtovanih sprememb v obratu in sporazuma o socialnem načrtu. V nemškem pravu imajo posebno varstvo pred odpovedjo predstavniki delavcev, starši in invalidi.
Ključne besede: delovno pravo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, poslovni razlog, individualni odpusti, kolektivni odpusti, nemško pravo
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 2496; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

37.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi v javni upravi : diplomsko delo univerzitetnega študija
Marinela Zubak, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali različne načine odpovedi pogodbe o zaposlitvi javnih uslužbencev in jih primerjali z ureditvijo v gospodarstvu. Položaj javnih uslužbencev urejata dva temeljna zakona: Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih. Ugotovili smo, da se za javne uslužbence v celoti uporablja ureditev iz splošne delovne zakonodaje le za postopek izredne odpovedi in za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Pri ostalih načinih odpovedi obstajajo izjeme zaradi posebnega položaja javnih uslužbencev, ki jih je potrebno upoštevati pri postopkih podajanja odpovedi pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev. Primerjali smo tudi pravice javnih uslužbencev v primerjavi s pravicami zaposlenih v zasebnem sektorju ter ugotovili, da so pravice javnih uslužbencev dobro varovane. Izjema velja pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi razloga nesposobnosti, kjer javni uslužbenci niso upravičeni do odpravnine. V zaključnem delu diplomskega dela smo primerjali dosedanje ukrepe Vlade Republike Slovenije za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in ugotovili, da je zaposlitev v javni upravi še vedno relativno varna, ker se odpoved zaposlitve iz poslovnega razloga zelo redko uporablja. Število javnih uslužbencev, zaposlenih v javnem sektorju, še vedno narašča (z izjemo javnih uslužbencev v državni upravi), zmanjšanje števila uslužbencev pa poteka preko mehkih metod, predvsem s pomočjo upokojevanja in nepodaljšanjem pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Ključne besede: delovno pravo, delovna razmerja, javna uprava, zaposleni, pogodba o zaposlitvi, prenehanje, odpoved, varčevalni ukrepi, ZUJF, diplomske naloge
Objavljeno: 05.08.2013; Ogledov: 2175; Prenosov: 654
.pdf Celotno besedilo (550,74 KB)

38.
NADURNO DELO V SLOVENIJI
Pavla Šklander, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena mednarodnopravna ureditev delovnega časa in nadurnega dela, nato pa še podrobnejša ureditev delovnega časa in nadurnega dela v slovenskem delovnem pravu. Poleg predstavitve relevantne delovnopravne zakonodaje s področja nadurnega dela, vključuje diplomsko delo tudi analizo evidenc o izrabi delovnega časa, ki so jih delodajalci dolžni voditi za posameznega delavca ter kršitve, ki se nanašajo na delo preko polnega delovnega časa. Prav tako je predstavljena tudi slovenska sodna praksa. Na koncu diplomskega dela pa je zajeta tudi pravna ureditev nadurnega dela v Srbiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem.
Ključne besede: delovno pravo, delovni čas, polni delovni čas, nadurno delo, evidence o izrabi delovnega časa, kršitve dela preko polnega delovnega časa
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 1108; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (502,46 KB)

39.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZARADI MOBINGA NA DELOVNEM MESTU
Matej Slatinek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava odškodninsko odgovornost zaradi mobinga na delovnem mestu. Pojav mobinga je v današnjem času vedno pogostejši, zato je potreba po dobri pravni urejenosti tega področja velika. Slovenija je trpinčenje na delovnem mestu v svojo pravno ureditev uvedla šele dokaj pozno, nekje okoli leta 2007. Tedaj je mobing uredila na različnih področjih kot so: kazensko pravo, delovno pravo in pravo človekovih pravic, glede odškodninske odgovornosti pa je žrtve mobinga napotila na splošna pravila civilnega prava. Menim, da je danes z novimi zakoni in novelami prejšnjih, področje dobro urejeno, le da se še uporabnost določb ni pokazala v praksi. V začetnem delu diplomskega dela je obravnavan pojem mobinga, opisani so vzroki, njegove posledice in faze mobinga. V drugem delu je prikazana pravna ureditev mobinga v mednarodnem in slovenskem pravu ter pravu Evropske Unije. Nazadnje pa sem obravnaval še odškodninsko odgovornost v primeru, ko je bilo dejanje mobinga že storjeno. Odškodninsko bo odgovarjal delodajalec, kar pa je le ena izmed možnosti, ki jih ima žrtev mobinga. Problema v praksi sta, da mobing ostaja skrit, predvsem zaradi strahu in nepoznavanja tematike ter zaradi nizkih odškodnin, ki ne dosežejo svojega namena, kar pa je posledica pravne ureditve na odškodninskem področju.
Ključne besede: Mobing, trpinčenje na delovnem mestu, pravna ureditev, obrnjeno dokazno breme, delovno pravo, odškodninsko pravo, učinkovita odškodnina, preventivna funkcija odškodnine.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1622; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (259,03 KB)

40.
VARSTO DELAVK MATER
Ines Belovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Zaradi dejstva, da je zaposlitev žensk postala nekaj vsakdanjega, je običajno, da ženska poleg dela v službi skrbi še za dom in družino. Ženske se zaposlujejo predvsem zato, ker si želijo biti ekonomsko neodvisne ter hkrati uveljavljati svoje sposobnosti tudi zunaj doma. Vendar se delavke matere pri zaposlovanju srečujejo s številnimi težavami. Eden glavnih problemov, s katerimi se srečujejo delavke matere, je problem usklajevanja družinskih in delovnih obveznosti ter s tem bojazen pred odpovedjo pogodbe s strani delodajalca zaradi nosečnosti. Manj ugodno obravnavanje zaradi nosečnosti ali starševstva je namreč prepovedano. Temeljni cilj na področju delovnega prava je zato zagotavljati varstvo delavk mater že pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi in med trajanjem delovnega razmerja tako v času nosečnosti kot v času, ko delavka še doji. V diplomskem delu so predstavljeni in razčlenjeni pravni viri, ki so oblikovani z namenom zagotavljanja varstva tem skupinam delavk. Predstavljeni so domači pravni viri ter mednarodni pravni viri, ki predstavljajo ključno izhodišče za oblikovanje slovenske zakonodaje. Naša zakonodaja je namreč v slovenski pravni red na področju delovnega prava vnesla številne norme mednarodnega delovnega prava s področja varstva delavk mater, saj zaradi svojega šibkejšega položaja potrebujejo posebno delovnopravno varstvo. Podrobneje so predstavljeni posebno varstvo delavk zaradi starševstva in nosečnosti v Republiki Sloveniji in pravice, ki so jim zagotovljene v okviru tega varstva. Pri tem je vključena slovenska sodna praksa in sodna praksa Sodišča Evropske unije, ki pomembno vpliva na razumevanje obravnavane teme v našem prostoru. Pomembno je namreč, da delavke matere poznajo svoje pravice in obveznosti, ki so določeni tako na nacionalni kot na ravni Evropske unije. V diplomskem delu je predstavljena tudi nemška ureditev varstva delavk mater.
Ključne besede: noseča delavka, doječa delavka, delovno pravo, zakonodaja, varovana kategorija
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 745; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (851,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici