1. Mednarodni standardi dela v luči 100-letnice Mednarodne organizacije delaDavid Grabnar, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava mednarodne standarde dela, ki jih sprejema Mednarodna organizacija dela, in sicer v času stoletnice njenega obstoja. Mednarodna organizacija dela je v stoletju obstoja odigrala bistveno vlogo na področju ustvarjanja mednarodno delovno pravnih norm s ciljem zagotavljanja socialne pravičnosti za delavce širom sveta. Mednarodni standardi dela v obliki konvencij in priporočil služijo harmonizaciji oziroma unifikaciji sprejetih norm na področjih držav članic Mednarodne organizacije dela, ki te konvencije ratificirajo in implementirajo v svoj nacionalni pravni red. Skozi zgodovino je Mednarodna organizacija dela s sprejemanjem konvencij in priporočil dosegla ogromno na področju minimalnih pravic delavcev na globalni ravni, učinki teh prizadevanj pa so na dejanski ravni ustvarili ugodnejši položaj za delavce predvsem glede minimalnih delavskih pravic, kot so delovni čas, letni dopust, minimalno plačilo za delo, prepoved prisilnega dela in dela otrok itd. Mednarodna organizacija dela je skozi obdobje obstoja premostila številne krize, se do neke mere tudi preoblikovala in še danes velja za glavnega varuha delavskih pravic na globalni ravni.
V času stoletnice pa vpliv Mednarodne organizacije dela vsaj na prvi pogled slabi in to v času, ko delavcem po vsem svetu oziroma kar svetovnemu trgu dela, grozijo faktorji kot so avtomatizacija, robotizacija, razvoj umetne inteligence, klimatske spremembe, neenakost in še bi lahko naštevali. Omenjeni faktorji bodo definitivno spremenili svet dela kot ga poznamo danes, Mednarodna organizacija dela pa si ob zavedanju teh sprememb zadaja visoke cilje za nadaljnje delovanje. Zagotovitev dostojnega dela kot 8. cilja v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj je definitivno eden takšnih ciljev, ki pa bo za samo izvedbo terjal sprejetje potrebnih instrumentov, kot tudi ratifikacijo le-teh s strani držav članic organizacije in zagotovitev potrebnih finančnih sredstev.
Avtor želi z magistrskim delom bralcu predstaviti trenutno aktualno stanje na področju mednarodnih standardov dela, in sicer predvsem glede sprejemanja konvencij in ratifikacije le-teh, kot tudi izvajanjem nadzora nad ratificiranimi konvencijami s strani Mednarodne organizacije dela. V kolikor je namreč moč pritrditi pojavu slabenja vpliva Mednarodne organizacije dela na omenjenih področjih, upoštevaje tendence določenih držav po odstopu od že ratificiranih konvencij, vse navedeno predstavlja neugodno pozicijo Mednarodne organizacije dela. Natančneje je glede ratifikacije konvencij in spoštovanjem zavez napram Mednarodni organizaciji dela obravnavana Republika Slovenija, glede istega vprašanja pa so predstavljene še določene druge države članice Mednarodne organizacije dela. Z analizo je osvetljeno trenutno dejansko stanje in trendi ratifikacij konvencij in samega izvajanja ratificiranih institutov v praksi. Poseben del magistrskega dela obravnava rešitve, ki bi utegnile predstavljati odgovor na opisano problematiko nadaljnjega razvoja mednarodnega delovnega prava.
Ključne besede: Mednarodna organizacija dela, mednarodni standardi dela, mednarodno delovno pravo, dostojno delo, prihodnost dela.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 528; Prenosov: 69
 Celotno besedilo (767,65 KB) |
2. Oblikovanje tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporihNastja Leskovar, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana tema oblikovanje tožbenih zahtevkov v delovnopravnem področju. Sistematično je zajeta delovnopravna zakonodaja, predvsem uporaba Zakona o delovnih razmerjih ob subsidiarni uporabi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter Zakona o pravdnem postopku.
Vsebina magistrske naloge v celoti opredeljuje individualne delovne spore ter kolektivno tožbo. Predvsem se nanaša na oblikovanje tožbenih zahtevkov, ki so tako v praksi kot v teoriji jedro same tožbe ter opredeljuje različne možnosti delavca v predsodnem in sodnem postopku. S pomočjo sodne prakse različno stopenjskih sodišč, nacionalne zakonodaje ter raznih strokovnih člankov in knjig se spoznamo s primerno oblikovanimi tožbenimi zahtevki postavljenimi s strani pooblaščenca tožnika in navsezadnje z samim delovanjem slovenskega sodstva.
S predmetnim magistrskim delom je prikazano celovito varstvo tožnika, ki zajema krajšo predstavitev dejanskega stanja, ki se nadaljuje z predstavijo različnih možnosti, ki jih ima delavec v predsodnem postopku ter zaključi z vložitvijo tožbe na pristojno delovno sodišče.
Nadaljnje je kot novost predstavljen tudi Zakon o kolektivnih tožbah, za katerega lahko predvidevam, da bo na delovnopravno področje vpeljal veliko sprememb in novitet, vendar sodna praksa na to temo še ne obstaja.
V magistrskem delu sem preučila zakonsko ureditev oblikovanja tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih ter med souporabo sodne prakse izpostavila najpomembnejša zakonska določila in ustrezno uporabo zakonskih predpisov.
Ključne besede: delovno pravo, delovno sodišče, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, terjatev, tožba, tožbeni zahtevek, dokazno breme
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 2605; Prenosov: 408
Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. Izziv Uberja za delovno pravna razmerja v Evropski unijiUrška Temlin, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava digitalno platformo Uber, ki deluje kot posrednik med vozniki ter med uporabniki, ki potrebujejo prevoz. Predstavlja nove zaposlitvene možnosti osebam, ki bi rade zaslužile vir dohodka kot opravljanje izključno te storitve ali pa kot dodatni vir finančnih sredstev.
Aplikacija Uber predstavlja za uporabnike cenovno ugodnejšo obliko prevoza od tradicionalnih avto-taksi prevozov, prav tako so vozila Uberjevih voznikov bolj dostopna in številčnejša, kar uporabniki vidijo kot prednost.
V diplomskem delu je izpostavljena tudi socialna varnost Uberjevih voznikov. Ti opravljajo storitve prevoza ob kateremkoli času, na kateremkoli kraju. Plačila za opravljeno delo ne dobijo neposredno. Od zneska posamezne vožnje si Uber odtegne provizijo, preostali znesek vozniku nakaže na bančni račun. Vozniki pa tvegajo tudi možnost izključitve iz aplikacije zaradi nezadostne ocene vožnje (kot tudi ocene voznikov samih), ki jo podajo uporabniki preko aplikacije ob zaključeni vožnji, in sicer anonimno.
V mnogih državah Evrope je bila večina storitev, ki jih ponuja Uber, prepovedana. Uber je kot odgovor na to vložil pritožbo na Evropsko komisijo, kjer se sklicuje na svobodo ustanavljanja ter svobodo opravljanja storitev.
Diplomsko delo izpostavlja predvsem problematiko kvalificiranja Uberjevih voznikov. Sodišča po Evropi in ZDA se nenehno soočajo z vprašanjem, ali opredeliti voznike partnerje kot neodvisne izvajalce ali pa kot delavce, in to predstavlja trenutno najbolj pereče pravno vprašanje glede aplikacije Uber. Odgovor na to vprašanje je nedavno podalo Sodišče EU, ki je podjetje Uber opredelilo kot prevozno storitev. Posledica te odločitve je, da se bo Uber moral ravnati po pravilih, ki veljajo za tradicionalne avto-taksi službe, Uberjevi vozniki pa bodo deležni ugodnosti, ki pripadajo osebam iz rednega delovnega razmerja.
Ključne besede: Uber, digitalna ekonomija, digitalizacija, delovno pravo, razmejitev med delavci in samozaposlenimi, socialna varnost.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 2980; Prenosov: 94
Celotno besedilo (607,21 KB) |
4. Pravni vidiki upravljanja z avtorskimi pravicami na univerziElizabeta Zirnstein, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava vprašanje upravljanja z avtorskimi pravicami na delih, ki jih ustvarijo visokošolski učitelji in raziskovalci, zaposleni na univerzah. Po zakonu je imetnik materialnih avtorskih pravic na teh delih delodajalec, v praksi pa je temu ravno nasprotno. Trenutno nobena od slovenskih univerz imetništva teh pravic ne uveljavlja, pač pa založniške in druge pogodbe sklepajo kar avtorji v svojem imenu in za svoj račun ter samostojno prenašajo avtorske pravice na teh delih. Prispevek najprej obravnava problematiko pravne ureditve avtorskih del v delovnem razmerju na splošno (ne samo za avtorska dela na univerzi) in pri tem izpostavlja vprašanja, kot so: cessio legis za deset let od dokončanja dela, vprašanje teritorialnosti prenosa, možnosti nadaljnjega prenosa takih avtorskih del in vprašanje primernega nadomestila ob morebitni ponovni zahtevi za izključni prenos. V luči obravnave avtorskih del na univerzi pa je ključno vprašanje, kaj sodi v delovno obveznost visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Avtorica izpostavlja, da odgovor na to vprašanje ni enoznačen in je odvisen od razlage vrste raznih pravnih aktov in presoje okoliščin vsakega konkretnega primera. Morebitne spremembe trenutne ureditve bodo morale biti takšne, da bodo iskale kompromis med zagotavljanjem večje pravne varnosti, v smislu bolj jasne in natančne ureditve na eni strani in akademsko svobodo ter ustreznimi spodbudami za ustvarjanje na drugi strani.
Ključne besede: univerze, profesorji, avtorske pravice, upravljanje, avtorsko pravo, avtorska dela na univerzi, avtorske pravice, delovno razmerje, visokošolski učitelji in raziskovalci, upravljanje avtorskih pravic, delovna obveznost učiteljev, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 419; Prenosov: 35
Celotno besedilo (216,34 KB) |
5. Cena dela v Republiki SlovenijiEtelka Korpič-Horvat, Darja Senčur Peček, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku so obravnavane posamezne legalne oblike dela: pogodba o zaposlitvi, pogodba o delu, avtorska pogodba in študentsko delo. Predstavljena je pravna ureditev posameznih vrst pogodb, v nadaljevanju pa so prikazana izplačila po navedenih pogodbah ter obremenitve z dajatvami (davki in prispevki). Na podlagi izplačil in obremenitev z dajatvami je izračunan izdatek delodajalca za plačo po pogodbi o zaposlitvi in plačil za delo po drugih pogodbah ter napotnici za študenta, prav tako pa je izračunan prejemek delavca za plačo, za plačilo izvajalca del oziroma avtorja ter plačilo za delo študenta. Prispevek odgovarja na vprašanje, kakšna je cena dela po posamezni pravni podlagi, pri tem pa opozarja na dejstvo, da je poleg denarnega treba upoštevati tudi druge vidike.
Ključne besede: cena dela, delovno pravo, pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o delu, avtorske pogodbe, študentsko delo
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 348; Prenosov: 29
Celotno besedilo (115,82 KB) |
6. Pravni vidiki sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen časMateja Dubravčić, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Predstavljena je problematika zaposlovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je dokaj pogost način, čeprav naj bi bil uporabljen le izjemoma. Prikazano je, kako je to področje zakonsko urejeno. Podanih je nekaj teoretskih osnov delovnega prava, opredeljeni so njegovi viri, podrobneje so opisane značilnosti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Analiza številnih primerov sodne prakse, nanašajočih se na zaposlovanje in delo za določen čas, razkriva, da sodišča nekatera še tako jasna zakonska določila tolmačijo drugače, kot je bilo predvideno, kar omogoča delodajalcem številne zlorabe, delavce pa pogosto postavi v neenakopraven položaj. Na podlagi analize odgovorov iz anketnega vprašalnika, namenjenega delavcem, zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ugotavljamo, da se delavci večinoma zavedajo kršitev zakonodaje, a raje ne ukrepajo, saj se bojijo za svoje službe. Zato je predlaganih nekaj konkretnih možnosti izboljšav delovnopravne zakonodaje, ki bi še bolj zaščitile delavce, delodajalcem pa še bolj omejile možnosti za morebitne zlorabe in nadaljnje kršitve.
Ključne besede: delovno pravo, pogodba o zaposlitvi (za določen in nedoločen čas), zakon o delovnih razmerjih, delavec, delodajalec
Objavljeno: 01.03.2018; Ogledov: 755; Prenosov: 120
Celotno besedilo (899,54 KB) |
7. Verbalno nasilje nad medicinskimi sestrami in njihova pravna zaščitaKsenija Zbičajnik, 2017, magistrsko delo Opis: Težave v slovenskem zdravstvenem sistemu so privedle do nestrpnosti pacientov in svojcev oziroma skrbnikov, zato se velikokrat dogaja, da so medicinske sestre z njihove strani izpostavljene verbalnemu nasilju. Medicinsko sestro pred kršitvami in verbalnim napadom varuje slovenska zakonodaja, ki pa jo medicinske sestre v večini slabo poznajo. Zanje je pomembno, da znajo ohranjati svojo avtonomijo tako pred sodelavci, nadrejenimi, pacienti in njihovimi svojci.
Ključne besede: medicinska sestra, verbalno nasilje, delovno mesto, zakonodaja, pravo.
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 767; Prenosov: 262
Celotno besedilo (1,69 MB) |
8. Pojem delavca v pravu Evropske unijeSandra Gobec, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavan pojem delavca v pravu EU. Ta pojem služi določitvi personalne veljavnosti delovnega prava EU. Ko je osebi priznan status delavca, je upravičena do posebnega varstva. V pravu EU ni enotne opredelitve tega pojma, temveč se spreminja glede na področje uporabe. Pojem delavca v smislu člena 45 PDEU je avtonomen pojem prava EU. Za delavca se šteje oseba, ki določeno obdobje za plačilo opravlja storitve v korist in po navodilih druge osebe. Enaka široka opredelitev se uporablja na področju enakega plačila in na nekaterih drugih področjih, na katerih direktive pojma delavca izrecno ne definirajo (varstvo materinstva in starševstva, kolektivni odpusti, organizacija delovnega časa), v primeru Direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela pa četudi se na podlagi besedila direktive zdi, da je opredelitev pojma delavca rezervirana za nacionalne pravne sisteme. Na večini drugih področij Sodišče Evropske unije definiranje pojma delavca v smislu direktiv prepušča državam članicam in ga ne šteje za avtonomen pojem prava EU. Kljub temu pa polni učinek direktiv in splošnih načel prava EU postavljata omejitve diskreciji, ki jo imajo države članice.
Ključne besede: delavec, samozaposleni, delovno razmerje, delovnopravno varstvo, delovno pravo EU, prosto gibanje delavcev, načelo enake obravnave, Sodišče Evropske unije
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 881; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,28 MB) |
9. Delovnopravni položaj gradbenih inšpektorjev v Sloveniji od 1918 do 2015Jasna Rakuljič Zelov, 2016, magistrsko delo Opis: Za delovnopravna razmerja gradbenih inšpektorjev veljajo določbe predpisov, ki veljajo za vse javne uslužbence (Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o delovnih razmerjih in drugi), za vse inšpektorje na sploh (Zakon o inšpekcijskem nadzoru) in določbe 144. člena Zakona o graditvi objektov, kjer so določeni posebni pogoji glede izobrazbe, delovnih izkušenj in o strokovnih izpitih. V praksi se danes postavljajo vprašanja, ali je glede na pogoje, ki jih morajo izpolnjevati gradbeni inšpektorji, smiselno z gradbenim inšpektorjem skleniti delovno razmerje za določen čas, kako je s pripravništvom in uvajanjem novega inšpektorja v delo ter ali je način sklenitve in prenehanja delovnega razmerja s pogodbo o zaposlitvi dejansko smiseln. V preteklosti je namreč inšpektor sklenil uslužbensko razmerje na podlagi odločbe pristojnega organa, prav tako je uslužbensko razmerje prenehalo na podlagi odločbe. Tudi pravice in obveznosti so se določale z enostranskim aktom (odločbo ali sklepom).
Glavni cilj naloge je bil preveriti, ali je sedanja ureditev delovnega razmerja za gradbene inšpektorje ustrezna ali ne in, ali bi določene delovnopravne institute, ki so veljali v preteklosti, lahko v modernizirani obliki uporabili tudi danes. Zato je prikazana ureditev delovnopravnih razmerij gradbenih inšpektorjev oz. njim podobnih organov v treh zgodovinskih obdobjih od leta 1918 do 2015 (Kraljevina Jugoslavija, Socialistična Republika Slovenija v okviru Socialistične federativne Republike Jugoslavije in samostojna Republika Slovenija). V teh obdobjih je predstavljen tudi gradbeni nadzor in določbe tistih predpisov, ki so se nanašale na uslužbenska razmerja gradbenih inšpektorjev, za boljše razumevanje pa je kratko podana tudi upravna ureditev države v posameznem obdobju.
Glavne ugotovitve raziskave so naslednje: gradbeni inšpektorji so prvotno sklenili uslužbensko razmerje za nedoločen čas na podlagi odločbe pristojnega organa, za določen čas pa s pogodbo. Taka ureditev je veljala do leta 2002, ko je Zakon o javnih uslužbencih uvedel pogodbenost delovnih razmerij in od tedaj dalje se delovno razmerje sklene s pogodbo o zaposlitvi. Splošni pogoji, ki jih je moral izpolnjevati gradbeni inšpektor, so v glavnem ostali enaki ves čas (starost, državljanstvo, zdravstvena sposobnost, znanje uradnega jezika, nekaznovanost, strokovni izpit), posebni pogoji pa so se spreminjali (stopnja in smer izobrazbe, delovne izkušnje). V vseh obdobjih so uslužbenca lahko zaposlili za določen čas (predvsem pripravnika), s tem, da danes gradbenega inšpektorja kot pripravnika ni mogoče zaposliti. Do leta 2009 so inšpektorji pretekla uslužbenska oz. delovna razmerja izkazovali z delovno (uslužbensko) knjižico, ki je bila javna listina, sedaj te možnosti nimajo več.
Glavni predlogi so: sklenitev in prenehanje uslužbenskega razmerja inšpektorjev z odločbo, odločanje o pravicah in obveznostih inšpektorjev z odločbo, zahtevana raven izobrazbe VII/2 (prejšnja univerzitetna ali sedanji bolonjski magisterij) in 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na gradbiščih, obvezno uvajalno obdobje pod vodstvom mentorja, ponovna uvedba uslužbenske knjižice kot javne listine.
Ključne besede: gradbeni inšpektorji, javni uslužbenci, delovno razmerje, zaposlitev, delovnopravni instituti, delovno pravo, zgodovina
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 1314; Prenosov: 75
Celotno besedilo (9,21 MB) |
10. DELOVNOPRAVNI POLOŽAJ VODILNIH DELAVCEVAndreja Dajčman, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem proučevala delovnopravni položaj vodilnih delavcev na več področjih in vsako posebej primerjala z ureditvijo teh področij v nemškem pravnem redu. Pri tem sem se bolj osredotočila na vodilne delavce v gospodarskih družbah. V primerjalno pravnem delu sem želela sem poiskati in izpostaviti težave, s katerimi se v Nemčiji že srečujejo, saj predvidevam, da bodo glede na podobnost ureditve v Sloveniji podobne, hkrati pa sem poskušala poiskati rešitve za predvidene težave. Glavni namen raziskovanja je bil predvsem ugotoviti, kdo sploh so vodilni delavci in kakšen je njihov položaj v Sloveniji na različnih področjih.
Najprej sem se posvetila opredelitvi pojma vodilni delavec in ugotavljala razmejitve med vodilnimi in poslovodnimi delavci ter naredila primerjavo z opredelitvijo pojma v nemškem pravnem redu.
V nadaljevanju sem naredila kratek pregled ureditev v preteklosti, saj je bistveno razumeti razloge za določeno ureditev in pri tem imeti vpogled v dogajanje v preteklosti, da bi bilo moč predlagati rešitve za v prihodnje. Ureditev je namreč skozi različna obdobja sledila predvsem politični ureditvi in se je razlikovala v času samoupravljanja in kasneje v času uvajanja kapitalizma oziroma je ureditev posledica družbene ureditve. Sistem zakonodaje je tudi na delovnopravnem področju sledil v smeri prilagoditve spremenjenim družbenoekonomskim razmeram, katerim se še vedno prilagaja.
Posebej sem se posvetila še področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodilnemu delavcu in institutu mirovanja pravic, saj sta ti dve področji za vodilne delavce posebej urejeni in pri posebnostih glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugotavljala predvsem neustreznost ureditve, kot je sedaj, pri čemer gre najverjetneje celo za nedoslednost pri nastajanju nove določbe zakona.
Ocenjevala sem tudi možnosti vodilnih delavcev za sodelovanje pri upravljanju, ki je trenutno v fazi prenove, saj je v pripravi nov zakon, pri čemer sem kritično pregledala sedanjo ureditev in predlog sprememb ter skozi to preverjala možnosti vodilnih delavcev za uveljavljanje svojih pravic.
Nazadnje sem proučevala še posebnosti na pri posameznih delih v zakonu, ki ureja delovna razmerja in v kolektivnih pogodbah, ki dajejo vodilnemu delavcu poseben in drugačen položaj od ostalih delavcev in izpostavila možnost, da je vodilni delavec zaradi tega v slabšem položaju od ostalih delavcev in preverila, če to drži.
Ključne besede: delovno pravo, vodilni delavci, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, pravni položaj
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 684; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,45 MB) |
