| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 60
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravice zaposlenih staršev v luči direktive 2019/1158 : magistrsko delo
Teja Drofelnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V preteklosti je tradicionalna delitev vlog očeta in matere pomenila, da so se za uveljavljanje starševskega dopusta in pravic do prožnih oblik dela največkrat odločale matere otrok, v zadnjem času pa se spodbujata tudi aktivno sodelovanje obeh staršev pri vzgoji in predvsem »aktivno« očetovstvo. Največje ovire za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih staršev so nedvomno neugodni in nepredvidljivi delavniki, saj morajo pretežni del dneva starši preživeti v službi, posledično toliko manj časa preživijo z družino. Vedno hitrejši tempo življenja pa od staršev pogosto terja še večjo pripadnost službi, kot kdaj koli prej. Varstvo pravic zaposlenih staršev že dolgo ne predstavlja zgolj varstva pred odpovedjo in pravic do starševskega dopusta ter nadomestila, vedno bolj pomembne postajajo prožne oblike dela, ki za starše predstavljajo dobro alternativo pri usklajevanju poklicne poti ter družinskega življenja. Direktiva 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU na pravni parket Evropske unije prinaša dobro smerno izhodišče za oblikovanje osnovnih pravic zaposlenih staršev, hkrati pa je do posameznih vprašanj novodobne družbe in s tem povezanih vedno novih oblik družin, še vedno precej zadržana, posledično je končni uspeh direktive tako še vedno odvisen tudi od tega, kako posamezna pravna vprašanja ureja notranji pravni red države članice. Sam nabor pravic in ugodnosti za zaposlene starše, ki jih je direktiva 2019/1158 prinesla, pa v slovenski pravni red ne vnaša bistvenih nadgradenj, saj je bil standard urejanja pravic zaposlenih staršev že do sedaj na zelo visokem nivoju, prav tako pa je bogata tudi slovenska sodna praksa.
Ključne besede: pravo EU, delovno pravo, socialna varnost, delavci, Direktiva EU 2019/1158, starševstvo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, prožna ureditev dela
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 345; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Vpliv prava EU na substančno delovno pravo: izbrani vidiki : izbrani vidiki
Teja Peče, 2022, magistrsko delo

Opis: EU ima danes na podlagi 2. odstavka 4. člena PDEU na področju socialne politike z državami članicami deljene pristojnosti. Naravo in obseg pooblastil EU pa podrobneje opredeljuje zlasti 153. člen PDEU, ki kot krovna določba predstavlja tudi podlago za sprejem direktiv in priporočil. Neimplementacija ali nepopolna implementacija direktive, po poteku implementacijskega roka, je na področju delovnega prava izredno problematična, saj se skladno s sodno prakso Sodišča možnost sklicevanja na neposredni učinek direktiv priznava le zaposlenim v javnem sektorju in ne tudi zaposlenim v zasebnem sektorju. Z vidika varstva temeljnih (socialnih) pravic je navedeno razlikovanje arbitrarno, nevzdržno in nedopustno. Na podlagi podrobne vsebinske analize sodne prakse Sodišča in stališč priznanih akademikov je mogoče zaznati, da pravo EU izravnava odsotnost horizontalnega učinka direktiv s široko razlago pojma »država«, lojalno oz. konsistentno razlago in dopustnostjo sklicevanja na splošna načela prava EU. Navedeno od nacionalnih sodnikov zahteva dobro poznavanje prava EU in veliko mero kreativnosti. Prav tako pa de iure in de facto ustvarja »sivo polje« (učinkovite) zaščite, kadar dejansko stanje zadeve ne izpolnjuje (zahtevanih) kriterijev. Varstvo temeljnih (socialnih) pravic je dobilo nove razsežnosti s sprejemom Lizbonske pogodbe, ki je Listini EU podelila zavezujočo pravno naravo. Uporaba Listine EU je na področju nacionalnega (delovnega) prava zahtevna, kar nekaj nejasnosti pa povzroča tudi pravna narava njenih določb. Listina EU kljub temu predstavlja pomemben premik v smeri izboljšanja varstva zaposlenih v zasebnem sektorju, saj skladno s sodno prakso Sodišča temeljne pravice Listine EU (ob izpolnjevanju določenih pogojev) varujejo tudi zasebno-pravna razmerja. Sklepno je možna ugotovitev, da je sodna praksa Sodišča izjemno pomembna tudi z vidika razlage in razumevanja materialnega delovnega prava EU. Analiza sodne prakse Sodišča na izbranem vidiku delovnega časa potrjuje, da restriktivna razlaga pojma ni mogoča. Prav tako pa je tudi odličen primer neuspešnemu nasprotovanju, s strani držav članic in Komisije, po pridobivanju ter, kot se na prvi pogled zdi, širitvi pristojnosti prava EU.
Ključne besede: Temeljne pravice, človekove pravice, pravo EU, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, pravica do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, delovno pravo EU, Direktiva o delovnem času, pojem »delovni čas«.
Objavljeno v DKUM: 17.03.2022; Ogledov: 1188; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
Mednarodni standardi dela v luči 100-letnice Mednarodne organizacije dela : magistrsko delo
David Grabnar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava mednarodne standarde dela, ki jih sprejema Mednarodna organizacija dela, in sicer v času stoletnice njenega obstoja. Mednarodna organizacija dela je v stoletju obstoja odigrala bistveno vlogo na področju ustvarjanja mednarodno delovno pravnih norm s ciljem zagotavljanja socialne pravičnosti za delavce širom sveta. Mednarodni standardi dela v obliki konvencij in priporočil služijo harmonizaciji oziroma unifikaciji sprejetih norm na področjih držav članic Mednarodne organizacije dela, ki te konvencije ratificirajo in implementirajo v svoj nacionalni pravni red. Skozi zgodovino je Mednarodna organizacija dela s sprejemanjem konvencij in priporočil dosegla ogromno na področju minimalnih pravic delavcev na globalni ravni, učinki teh prizadevanj pa so na dejanski ravni ustvarili ugodnejši položaj za delavce predvsem glede minimalnih delavskih pravic, kot so delovni čas, letni dopust, minimalno plačilo za delo, prepoved prisilnega dela in dela otrok itd. Mednarodna organizacija dela je skozi obdobje obstoja premostila številne krize, se do neke mere tudi preoblikovala in še danes velja za glavnega varuha delavskih pravic na globalni ravni. V času stoletnice pa vpliv Mednarodne organizacije dela vsaj na prvi pogled slabi in to v času, ko delavcem po vsem svetu oziroma kar svetovnemu trgu dela, grozijo faktorji kot so avtomatizacija, robotizacija, razvoj umetne inteligence, klimatske spremembe, neenakost in še bi lahko naštevali. Omenjeni faktorji bodo definitivno spremenili svet dela kot ga poznamo danes, Mednarodna organizacija dela pa si ob zavedanju teh sprememb zadaja visoke cilje za nadaljnje delovanje. Zagotovitev dostojnega dela kot 8. cilja v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj je definitivno eden takšnih ciljev, ki pa bo za samo izvedbo terjal sprejetje potrebnih instrumentov, kot tudi ratifikacijo le-teh s strani držav članic organizacije in zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Avtor želi z magistrskim delom bralcu predstaviti trenutno aktualno stanje na področju mednarodnih standardov dela, in sicer predvsem glede sprejemanja konvencij in ratifikacije le-teh, kot tudi izvajanjem nadzora nad ratificiranimi konvencijami s strani Mednarodne organizacije dela. V kolikor je namreč moč pritrditi pojavu slabenja vpliva Mednarodne organizacije dela na omenjenih področjih, upoštevaje tendence določenih držav po odstopu od že ratificiranih konvencij, vse navedeno predstavlja neugodno pozicijo Mednarodne organizacije dela. Natančneje je glede ratifikacije konvencij in spoštovanjem zavez napram Mednarodni organizaciji dela obravnavana Republika Slovenija, glede istega vprašanja pa so predstavljene še določene druge države članice Mednarodne organizacije dela. Z analizo je osvetljeno trenutno dejansko stanje in trendi ratifikacij konvencij in samega izvajanja ratificiranih institutov v praksi. Poseben del magistrskega dela obravnava rešitve, ki bi utegnile predstavljati odgovor na opisano problematiko nadaljnjega razvoja mednarodnega delovnega prava.
Ključne besede: Mednarodna organizacija dela, mednarodni standardi dela, mednarodno delovno pravo, dostojno delo, prihodnost dela.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1276; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (767,65 KB)

4.
Oblikovanje tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih
Nastja Leskovar, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana tema oblikovanje tožbenih zahtevkov v delovnopravnem področju. Sistematično je zajeta delovnopravna zakonodaja, predvsem uporaba Zakona o delovnih razmerjih ob subsidiarni uporabi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter Zakona o pravdnem postopku. Vsebina magistrske naloge v celoti opredeljuje individualne delovne spore ter kolektivno tožbo. Predvsem se nanaša na oblikovanje tožbenih zahtevkov, ki so tako v praksi kot v teoriji jedro same tožbe ter opredeljuje različne možnosti delavca v predsodnem in sodnem postopku. S pomočjo sodne prakse različno stopenjskih sodišč, nacionalne zakonodaje ter raznih strokovnih člankov in knjig se spoznamo s primerno oblikovanimi tožbenimi zahtevki postavljenimi s strani pooblaščenca tožnika in navsezadnje z samim delovanjem slovenskega sodstva. S predmetnim magistrskim delom je prikazano celovito varstvo tožnika, ki zajema krajšo predstavitev dejanskega stanja, ki se nadaljuje z predstavijo različnih možnosti, ki jih ima delavec v predsodnem postopku ter zaključi z vložitvijo tožbe na pristojno delovno sodišče. Nadaljnje je kot novost predstavljen tudi Zakon o kolektivnih tožbah, za katerega lahko predvidevam, da bo na delovnopravno področje vpeljal veliko sprememb in novitet, vendar sodna praksa na to temo še ne obstaja. V magistrskem delu sem preučila zakonsko ureditev oblikovanja tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih ter med souporabo sodne prakse izpostavila najpomembnejša zakonska določila in ustrezno uporabo zakonskih predpisov.
Ključne besede: delovno pravo, delovno sodišče, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, terjatev, tožba, tožbeni zahtevek, dokazno breme
Objavljeno v DKUM: 21.12.2018; Ogledov: 4040; Prenosov: 765
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

5.
Izziv Uberja za delovno pravna razmerja v Evropski uniji
Urška Temlin, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava digitalno platformo Uber, ki deluje kot posrednik med vozniki ter med uporabniki, ki potrebujejo prevoz. Predstavlja nove zaposlitvene možnosti osebam, ki bi rade zaslužile vir dohodka kot opravljanje izključno te storitve ali pa kot dodatni vir finančnih sredstev. Aplikacija Uber predstavlja za uporabnike cenovno ugodnejšo obliko prevoza od tradicionalnih avto-taksi prevozov, prav tako so vozila Uberjevih voznikov bolj dostopna in številčnejša, kar uporabniki vidijo kot prednost. V diplomskem delu je izpostavljena tudi socialna varnost Uberjevih voznikov. Ti opravljajo storitve prevoza ob kateremkoli času, na kateremkoli kraju. Plačila za opravljeno delo ne dobijo neposredno. Od zneska posamezne vožnje si Uber odtegne provizijo, preostali znesek vozniku nakaže na bančni račun. Vozniki pa tvegajo tudi možnost izključitve iz aplikacije zaradi nezadostne ocene vožnje (kot tudi ocene voznikov samih), ki jo podajo uporabniki preko aplikacije ob zaključeni vožnji, in sicer anonimno. V mnogih državah Evrope je bila večina storitev, ki jih ponuja Uber, prepovedana. Uber je kot odgovor na to vložil pritožbo na Evropsko komisijo, kjer se sklicuje na svobodo ustanavljanja ter svobodo opravljanja storitev. Diplomsko delo izpostavlja predvsem problematiko kvalificiranja Uberjevih voznikov. Sodišča po Evropi in ZDA se nenehno soočajo z vprašanjem, ali opredeliti voznike partnerje kot neodvisne izvajalce ali pa kot delavce, in to predstavlja trenutno najbolj pereče pravno vprašanje glede aplikacije Uber. Odgovor na to vprašanje je nedavno podalo Sodišče EU, ki je podjetje Uber opredelilo kot prevozno storitev. Posledica te odločitve je, da se bo Uber moral ravnati po pravilih, ki veljajo za tradicionalne avto-taksi službe, Uberjevi vozniki pa bodo deležni ugodnosti, ki pripadajo osebam iz rednega delovnega razmerja.
Ključne besede: Uber, digitalna ekonomija, digitalizacija, delovno pravo, razmejitev med delavci in samozaposlenimi, socialna varnost.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 3879; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (607,21 KB)

6.
Pravni vidiki upravljanja z avtorskimi pravicami na univerzi
Elizabeta Zirnstein, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava vprašanje upravljanja z avtorskimi pravicami na delih, ki jih ustvarijo visokošolski učitelji in raziskovalci, zaposleni na univerzah. Po zakonu je imetnik materialnih avtorskih pravic na teh delih delodajalec, v praksi pa je temu ravno nasprotno. Trenutno nobena od slovenskih univerz imetništva teh pravic ne uveljavlja, pač pa založniške in druge pogodbe sklepajo kar avtorji v svojem imenu in za svoj račun ter samostojno prenašajo avtorske pravice na teh delih. Prispevek najprej obravnava problematiko pravne ureditve avtorskih del v delovnem razmerju na splošno (ne samo za avtorska dela na univerzi) in pri tem izpostavlja vprašanja, kot so: cessio legis za deset let od dokončanja dela, vprašanje teritorialnosti prenosa, možnosti nadaljnjega prenosa takih avtorskih del in vprašanje primernega nadomestila ob morebitni ponovni zahtevi za izključni prenos. V luči obravnave avtorskih del na univerzi pa je ključno vprašanje, kaj sodi v delovno obveznost visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Avtorica izpostavlja, da odgovor na to vprašanje ni enoznačen in je odvisen od razlage vrste raznih pravnih aktov in presoje okoliščin vsakega konkretnega primera. Morebitne spremembe trenutne ureditve bodo morale biti takšne, da bodo iskale kompromis med zagotavljanjem večje pravne varnosti, v smislu bolj jasne in natančne ureditve na eni strani in akademsko svobodo ter ustreznimi spodbudami za ustvarjanje na drugi strani.
Ključne besede: univerze, profesorji, avtorske pravice, upravljanje, avtorsko pravo, avtorska dela na univerzi, avtorske pravice, delovno razmerje, visokošolski učitelji in raziskovalci, upravljanje avtorskih pravic, delovna obveznost učiteljev, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
Objavljeno v DKUM: 01.08.2018; Ogledov: 936; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (216,34 KB)

7.
Cena dela v Republiki Sloveniji
Etelka Korpič-Horvat, Darja Senčur Peček, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so obravnavane posamezne legalne oblike dela: pogodba o zaposlitvi, pogodba o delu, avtorska pogodba in študentsko delo. Predstavljena je pravna ureditev posameznih vrst pogodb, v nadaljevanju pa so prikazana izplačila po navedenih pogodbah ter obremenitve z dajatvami (davki in prispevki). Na podlagi izplačil in obremenitev z dajatvami je izračunan izdatek delodajalca za plačo po pogodbi o zaposlitvi in plačil za delo po drugih pogodbah ter napotnici za študenta, prav tako pa je izračunan prejemek delavca za plačo, za plačilo izvajalca del oziroma avtorja ter plačilo za delo študenta. Prispevek odgovarja na vprašanje, kakšna je cena dela po posamezni pravni podlagi, pri tem pa opozarja na dejstvo, da je poleg denarnega treba upoštevati tudi druge vidike.
Ključne besede: cena dela, delovno pravo, pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o delu, avtorske pogodbe, študentsko delo
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 844; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (115,82 KB)

8.
Pravni vidiki sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas
Mateja Dubravčić, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Predstavljena je problematika zaposlovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je dokaj pogost način, čeprav naj bi bil uporabljen le izjemoma. Prikazano je, kako je to področje zakonsko urejeno. Podanih je nekaj teoretskih osnov delovnega prava, opredeljeni so njegovi viri, podrobneje so opisane značilnosti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Analiza številnih primerov sodne prakse, nanašajočih se na zaposlovanje in delo za določen čas, razkriva, da sodišča nekatera še tako jasna zakonska določila tolmačijo drugače, kot je bilo predvideno, kar omogoča delodajalcem številne zlorabe, delavce pa pogosto postavi v neenakopraven položaj. Na podlagi analize odgovorov iz anketnega vprašalnika, namenjenega delavcem, zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ugotavljamo, da se delavci večinoma zavedajo kršitev zakonodaje, a raje ne ukrepajo, saj se bojijo za svoje službe. Zato je predlaganih nekaj konkretnih možnosti izboljšav delovnopravne zakonodaje, ki bi še bolj zaščitile delavce, delodajalcem pa še bolj omejile možnosti za morebitne zlorabe in nadaljnje kršitve.
Ključne besede: delovno pravo, pogodba o zaposlitvi (za določen in nedoločen čas), zakon o delovnih razmerjih, delavec, delodajalec
Objavljeno v DKUM: 01.03.2018; Ogledov: 1503; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (899,54 KB)

9.
Verbalno nasilje nad medicinskimi sestrami in njihova pravna zaščita
Ksenija Zbičajnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Težave v slovenskem zdravstvenem sistemu so privedle do nestrpnosti pacientov in svojcev oziroma skrbnikov, zato se velikokrat dogaja, da so medicinske sestre z njihove strani izpostavljene verbalnemu nasilju. Medicinsko sestro pred kršitvami in verbalnim napadom varuje slovenska zakonodaja, ki pa jo medicinske sestre v večini slabo poznajo. Zanje je pomembno, da znajo ohranjati svojo avtonomijo tako pred sodelavci, nadrejenimi, pacienti in njihovimi svojci.
Ključne besede: medicinska sestra, verbalno nasilje, delovno mesto, zakonodaja, pravo.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2017; Ogledov: 1428; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

10.
Pojem delavca v pravu Evropske unije
Sandra Gobec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavan pojem delavca v pravu EU. Ta pojem služi določitvi personalne veljavnosti delovnega prava EU. Ko je osebi priznan status delavca, je upravičena do posebnega varstva. V pravu EU ni enotne opredelitve tega pojma, temveč se spreminja glede na področje uporabe. Pojem delavca v smislu člena 45 PDEU je avtonomen pojem prava EU. Za delavca se šteje oseba, ki določeno obdobje za plačilo opravlja storitve v korist in po navodilih druge osebe. Enaka široka opredelitev se uporablja na področju enakega plačila in na nekaterih drugih področjih, na katerih direktive pojma delavca izrecno ne definirajo (varstvo materinstva in starševstva, kolektivni odpusti, organizacija delovnega časa), v primeru Direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela pa četudi se na podlagi besedila direktive zdi, da je opredelitev pojma delavca rezervirana za nacionalne pravne sisteme. Na večini drugih področij Sodišče Evropske unije definiranje pojma delavca v smislu direktiv prepušča državam članicam in ga ne šteje za avtonomen pojem prava EU. Kljub temu pa polni učinek direktiv in splošnih načel prava EU postavljata omejitve diskreciji, ki jo imajo države članice.
Ključne besede: delavec, samozaposleni, delovno razmerje, delovnopravno varstvo, delovno pravo EU, prosto gibanje delavcev, načelo enake obravnave, Sodišče Evropske unije
Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 1496; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.78 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici