| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 118
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza vpliva fizikalne ergonomije na intervencijo v službi nujne medicinske pomoči
Luka Uršič, 2023, magistrsko delo

Opis: Reševalci pri svojem delu lahko utrpijo mišično-skeletne poškodbe, ko dvigujejo in prenašajo paciente med opravljanjem nujne medicinske pomoči (NMP). Tehnične spremembe, kot je zasnova novih naprav za ravnanje s pacienti NMP, ponujajo potencialno intervencijsko priložnost za boj proti tej težavi. Namen raziskave je bil opredeliti optimalno ergonomsko oblikovanost delovnega mesta zaposlenega v NMP in opredeliti fizikalne dejavnike ergonomske ergonomije, ki vplivajo na izvedbo intervencije ter zdravje zaposlenih v NMP. Ergonomski dejavniki tveganja, kot so prevelik fizični napor, nerodni delovni položaji ali ponavljajoči se gibi, so glavni vzroki za poškodbe med delavci NMP, od katerih je največ poškodb zaradi dvigovanja, prenašanja pacienta in/ali opreme. Čeprav bistvenih nalog ravnanja s pacienti, prevoza in oskrbe ni mogoče odpraviti, je zasnovo reševalnih vozil in pripadajoče opreme mogoče spreminjati. Naši cilji so bili ugotoviti obseg upoštevanja človeških dejavnikov in ergonomije obstoječih standardih/predpisih za načrtovanje reševalnih vozil. Naše ugotovitve so pokazale, da obstoječi standardi/predpisi omejeno upoštevajo ergonomsko načrtovanje delovnega mesta. Posledično se načela ergonomije še naprej upoštevajo kontinuirano z naknadno vgradnjo in ne proaktivno pri oblikovanju delovnega mesta. Priporočamo, da se zahteve ergonomskega oblikovanja delovnega mesta, ki temeljijo na učinkovitosti, vključijo neposredno v standarde načrtovanja dela v reševalnih vozilih.
Ključne besede: reševalci, ergonomija, delovno okolje, ozaveščenost, izboljšave
Objavljeno v DKUM: 20.12.2023; Ogledov: 308; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

2.
Delovno okolje po meri generacije "Z" - študija primera študentov Fakultete za turizem Univerze v Mariboru : študija primera študentov Fakultete za turizem Univerze v Mariboru
Karmen Jarkovič, 2023, diplomsko delo

Opis: Študentje Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, predstavniki generacije Z, demografske kohorte, rojene med letoma 1995 in 2015, vstopajo med delovno silo z edinstvenimi pričakovanji in prednostmi. Ti kot najmlajša generacija zaposlenih prinašajo svež pogled in željo po delovnem okolju, ki je v skladu z njihovimi vrednotami in zahtevami. Delovna okolja, ki jih podjetja ustvarjajo za nas in vse prihodnje generacije, so dandanes vse manj prijazna do ljudi. Na delovnem mestu preživimo dosti časa, kar tretjino tega, zato je pomembno, da je naše delovno okolje nadvse prijetno in v skladu z našimi potrebami. Neustrezno načrtovano in neorganizirano delovno okolje lahko negativno vpliva na delovno storilnost in motivacijo zaposlenih, pripomore k utrujenosti, slabemu razpoloženju ter celo depresiji. V empiričnem delu s pomočjo kvantitativne raziskave s tehniko anketiranja zato ugotavljamo, kakšno delovno okolje ustvariti, da bo to zadostilo pričakovanjem generacije Z, izhajajoč iz izsledkov študije primera na vzorcu študentov Fakultete za turizem Univerze v Mariboru. Na podlagi izsledkov študije primera smo naposled ugotovili, da je študentom Fakultete za turizem Univerze v Mariboru daleč najpomembnejše graditi kariero v stabilnem, varnem in prilagodljivem delovnem okolju, ki jih ne bo oviralo pri uživanju življenja. Pošteno plačilo za opravljeno delo, več dopusta in preživljanje kvalitetnega prostega časa z družino, več fleksibilnosti in prostora za izražanje lastne kreativnosti ter večja družbena in okoljska odgovornost delodajalca so namreč eni pomembnejših vidikov, ki jih študentje Fakultete za turizem Univerze v Mariboru pričakujejo od bodočega delodajalca.
Ključne besede: Delovno okolje, generacija, generacija Z, Fakulteta za turizem, študija primera
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 284; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

3.
Ujemanje posameznik-organizacija skozi prizmo osebnih vrednot na primeru generacije Z v Sloveniji
Tjaša Strmšek, 2023, magistrsko delo

Opis: Znotraj delovnega okolja se konstantno srečuje več različnih generacij, najnovejša generacija, ki trenutno vstopa na trg dela pa je generacija Z. Vsaka generacija ima lastne značilnosti in vrednote, ki oblikujejo njihovo vedenje, zato je zelo pomembno, da organizacija pozna njihove vrednote in oblikuje takšno delovno okolje, v katerem se bodo vsi posamezniki počutili dobro. Le-to se lahko doseže s konceptom ujemanje posameznik-organizacija, ki opisuje, da kongruenca vrednot posameznika in organizacije vodi v pozitivne izide na obeh straneh – zaposleni so na delu zadovoljni in doživljajo pozitivne občutke, organizaciji pa njihova uspešnost pripelje dobre poslovne rezultate. V magistrski nalogi smo raziskovali, kako se vrednote generacije Z v Sloveniji ujemajo z vrednotami podjetij domačega in tujega kapitala v Sloveniji. V raziskavo je bilo zajetih skupno 111 podjetij, na vprašalnik pa je v celoti odgovorilo 116 posameznikov rojenih med letoma 1996 in 2004, povprečne starosti 25 let. Ugotovljeno je bilo, da slovenska generacija Z daje večjo pomembnost vrednotam, ki jim sledijo podjetja domačega kapitala, da tako domača, kot tuja podjetja v Sloveniji v večini sledijo enakim vrednotam, ter da se generaciji Z zdi ujemanje posameznika z organizacijo pomembno in zato tudi pri izbiri organizacije upoštevajo njene vrednote. Prav tako si želijo delovnega okolja z dobrimi medosebnimi odnosi in kjer je poskrbljeno za njihovo zdravje, od vodje pa si najbolj želijo, da je na svojem področju kompetenten, da zna dobro komunicirati in upoštevati želje svojega tima. Raziskava, kot ena izmed prvih na tem področju, ponuja prvi vpogled v delovne in osebne vrednote slovenske generacije Z, preučuje kakšen pogled ima generacija Z na delovno okolje ter daje izhodišča za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: ujemanje posameznik-organizacija, generacija Z, delovne vrednote, organizacijske vrednote, delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 364; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

4.
Pojav prezentizma na delovnem mestu
Eva Juren, 2023, magistrsko delo

Opis: Prezentizem je relativno nov in neznan koncept, ki se pojavlja v delovnem okolju in označuje delavce, ki so telesno prisotni na delovnem mestu, miselno ali vedenjsko pa odsotni zaradi bolezni, kar prispeva k okrnjeni delovni zmogljivosti, storilnosti in učinkovitosti na delovnem mestu ter posledično k izgubi efektivnega delovnega časa. Prisotnost prezentizma na delovnem mestu je pokazatelj stiske, v kateri se zaposleni znajdejo zaradi svojih delovnih okoliščin. Z vidika organizacije je pomemben dejavnik prezentizma njegova povezanost s produktivnostjo in zdravjem zaposlenih ter visokimi stroški. Z magistrskim delom smo želeli raziskati, kako pogosto se zaposleni soočajo s prezentizmom na delovnem mestu, kakšni so razlogi za to in s kakšnimi posledicami se soočajo zaradi pojava prezentizma. V prvem delu smo opravili pregled obstoječe literature s področja pojava prezentizma v delovnem okolju. V drugem delu smo izvedli raziskavo z anonimnim anketiranjem zaposlenih. Raziskavo smo opravili s pomočjo spletne ankete 1ka, ki smo jo med zaposlene delili preko različnih spletnih medijev. Po končanem anketiranju smo podatke uredili in postavili raziskovalne hipoteze, katere smo nato preverili s pomočjo statističnih preizkusov v programu SPSS. Na osnovi rezultatov raziskave smo ugotovili, da je soočanje s prezentizmom v delovnem okolju med zaposlenimi pretežno pogost pojav, ki ima izredno negativne posledice na zdravje in počutje zaposlenih. Najpogostejši vzroki za pojav prezentizma med zaposlenimi so timsko delo, preobremenjenost, zvestoba delodajalcu in pričakovanja delodajalcev ali naročnikov. Glede na trenutno situacijo na trgu dela, ki je usmerjen v gospodarsko rast preko povečevanja fleksibilizacije, komercializacije in konkurenčnosti delovne sile, kjer se delovne razmere zaostrujejo in hitro spreminjajo, bo v prihodnosti smiselno v organizacijah vložiti več investicij in truda v strategije omejevanja in preprečevanja pojava soočanja prezentizma med zaposlenimi, saj gre za vse bolj pereč problem, ki predstavlja psihosocialna tveganja za zaposlene in zelo visoke stroške za delodajalce.
Ključne besede: prezentizem, bolezensko stanje, delovno okolje, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 09.08.2023; Ogledov: 321; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

5.
Konstruiranje strojev in naprav : učbenik
Janez Kramberger, Stanislav Pehan, Srečko Glodež, 2023, učbenik za višje in visoke šole

Opis: Učbenik celovito predstavlja sodobne sistemske postopke pri konstruiranju strojev in naprav. Osnovni namen učbenika je najprej na preprost način prikazati napotke, s pomočjo katerih je mogoče izpolniti predvsem splošne zahteve glede varnosti strojev, ki jih na tem področju postavljata evropska in slovenska zakonodaja. V nadaljevanju so potem podane nekatere smernice za ergonomsko načrtovanje strojev. Osrednji del učbenika predstavlja obravnava nevarnosti in ocenjevanja tveganja v povezavi z načrtovanjem in uporabo strojev, podrobno pa je opisana tudi zahtevna problematika varnostne tehnike strojev. Na koncu je na kratko opisan osnovni vpliv strojev na okolje. Učbenik je v osnovi namenjen študentom strojništva pri predmetu Konstruiranje strojev in naprav, uporaben pa je tudi pri predmetih sorodnih vsebin. V učbeniku je vključenih precej praktičnih zgledov, zato predstavlja koristen pripomoček tudi načrtovalcem in konstruktorjem, ki se v vsakdanji praksi ukvarjajo s problematiko načrtovanja in varnostjo strojev. E-knjiga dostopna le za študente Univerze v Mariboru, Fakultete za strojništvo.
Ključne besede: konstruiranje, stroji in naprave, tehniški predpisi in standardi, delovno okolje, ergonomija, nevarnosti in tveganja, varnostna tehnika
Objavljeno v DKUM: 18.07.2023; Ogledov: 386; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Fluktuacija in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah
Petra Valjavec, 2023, magistrsko delo

Opis: Ključni problem domov za starejše v Sloveniji in drugih državah sveta je premalo zaposlenega kadra zdravstvene nege. Fluktuacija in zdravstveni absentizem povzročata slabšo kakovost oskrbe uporabnikov storitev in stroške organizacije. Poklic medicinske sestre spada med poklice z visoko stopnjo ogroženosti za nastanek sindroma izgorelosti, posledica je fluktuacija in zdravstveni absentizem. Namen zaključnega dela je bil prikazati, kako pogosto se po mnenju zaposlenih lahko pojavljajo dejavniki, ki bi bili lahko razlog za fluktuacijo in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah na Gorenjskem. Proučili smo strokovno in znanstveno literaturo s področja obravnavane tematike in v teoretičnem delu uporabljali deskriptivno metodo, metodo kompilacije in analize. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativen pristop raziskovanja z metodo anketiranja. V raziskavo smo vključili zaposlene v zdravstveni negi z različno stopnjo izobrazbe v socialnovarstvenih organizacijah v gorenjski regiji. Uporabili smo kvotni vzorec. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS, verzije 22.0. Ugotovili smo, da se anketiranci strinjajo, da prevzemajo dodatne odgovornosti, da v njihovi organizaciji poteka promocija zdravja na delovnem mestu, da so fizično obremenjeni, da imajo oblikovan sistem metod in tehnik varnega dvigovanja in premikanja uporabnikov in so premalo plačani. Domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, povečuje se trend zdravstvenega absentizma. Po mnenju zaposlenih so prisotni dejavniki, ki bi lahko zavirali fluktuacijo in zdravstveni absentizem, razpršenost odgovorov je visoka. Zaključimo, da je prisoten raziskovan problem, vendar zaposleni nimajo interesa sodelovati pri reševanju problema, s katerim se srečuje negovalni kader v Sloveniji in drugih državah sveta. Predlagamo nadaljnje raziskovanje, in sicer na naključnem reprezentativnem vzorcu z mešanimi metodami raziskovanja z namenom povečati veljavnost raziskave. Smiselno bi bilo spremljati stopnjo fluktuacije in kazalnike zdravstvenega absentizma v socialnovarstvenih organizacijah.
Ključne besede: zadrževanje zaposlenih, zdravje zaposlenih, sindrom izgorelosti, izmensko delo, delovno okolje, organizacijska klima
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 708; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

7.
Stres in obvladovanje stresa pri zaposlenih v izbranem podjetju
Jaka Zdovc, 2022, diplomsko delo

Opis: S stresom se srečujemo tako v vsakodnevnih izzivih kot na delovnem mestu. V okviru diplomskega dela smo predstavili stres kot odziv, ki ga doživi človek ob spremembah, ki se pojavijo v okolju, v katerem deluje. Na posameznika lahko ima pozitivne ali negativne učinke, pomembno pa je, da vsaka oseba poskrbi, da so slednji izraženi v najmanjši možni meri. Vsak posameznik se na različne situacije odzove drugače, kljub temu pa so simptomi stresa v večini primerov podobni. Simptomi lahko čez čas prerastejo v posledice, kar vpliva tako na zdravje posameznika kot na rezultate in odnose znotraj organizacije, v kateri oseba deluje. Stres lahko izvira tako iz zunanjega okolja kot notranjega okolja podjetja, zato je pomembno, da pravočasno prepoznamo, kje je težava, in jo nato na pravilni način tudi odpravimo. V diplomskem delu opisujemo različne individualne tehnike obvladovanja stresa kot tudi tehnike obvladovanja na ravni organizacije, ki v veliki meri pripomorejo k zmanjšanju ravni stresa in posledično boljšemu počutju ter večji produktivnosti. V drugem delu diplomskega dela smo podatke, ki smo jih pridobili v teoretičnem delu, preverili tudi na izbranem podjetju. S pridobljenimi informacijami, ki smo jih zbrali v prvem delu, smo lahko v empiričnem delu določili raven stresa pri zaposlenih v anketiranem podjetju.
Ključne besede: stres, posledice stresa, stresorji, delovno okolje, premagovanje stresa
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 650; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

8.
Sodobni pristopi inženiringa poslovnih sistemov
2022

Opis: Sodobni pristopi inženiringa poslovnih sistemov so pomemben dejavnik bodi si pri ohranjanju ali oblikovanju konkurenčne prednosti organizacije. Pri tem je pomembno, da tako vodstvo kot zaposleni v organizaciji, poznajo koncepte posameznih pristopov. V pričujoči monografiji predstavljamo sodobne pristope, ki delovanje organizacije obravnavajo iz različnih vidikov njene konkurenčnosti in smo jim do sedaj morebiti namenili premalo pozornosti. Digitalizacija projektnega okolja, novi pogledi na razvoj produktov, obvladovanje premoženja, učinkovitosti in uspešnosti poslovnih procesov, uporaba sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije in njen vpliv na oblikovanje in delovanje organizacije ter zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev in delovnega okolja za varnost in zdravje zaposlenih, so pristopi, ki jih bodo organizacije v prihodnje morale osvojiti, v kolikor želijo ohraniti svojo konkurenčnost. Poleg teoretičnih predstavitev vzpostavitve in uporabe posameznih pristopov, so predstavljeni tudi posamezni primeri uporabe le-teh v praksi.
Ključne besede: management, poslovni sistemi, učinkovitost in uspešnost, pristopi inženiringa, digitalna transformacija, razvoj, delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 590; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (15,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vpliv delovnega okolja in delovnih obremenitev na mišično-skeletni sistem pri zaposlenih v sterilizaciji
Tess Repič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Ergonomija je proces oblikovanja ali razporeditve delovnih mest, delovne opreme in sistemov, tako da ustrezajo ljudem, ki delo opravljajo. Delovno okolje vpliva na kakovost dela, zadovoljstvo in zdravje zaposlenih. Zdravstveno osebje, zaposleno v enoti za sterilizacijo, je stalno izpostavljeno fizičnim, kemičnim in biološkim tveganjem, poleg dela v fizičnem okolju, ki je na trenutke neugodno. Vse to lahko privede do težav mišično-skeletnega sistema. Zato je oblikovanje delovnega mesta, poznavanje okoljskih tveganj ter preprečevanje nesreč v sterilizaciji ključnega pomena. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo s pripravljenim anketnim vprašalnikom za zaposlene v enoti za sterilizacijo, s katerimi smo pridobili informacije o težavah, povezanih z mišično-skeletnim sistemom pri zaposlenih. V drugem delu raziskave pa je uporabljena ergonomska ocenjevalna metoda REBA, s katero smo pridobili ocene tveganja za nastanek mišično-skeletnih obolenj pri zaposlenih v enoti za sterilizacijo. Rezultati: Z analizo podatkov anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da je kar 69 % anketirancev v preteklem letu imelo težave oz. bolečine v vratu, več kot polovica je tudi imela bolečine v ramenih, kar 81 % anketirancev pa je v preteklih 12 mesecih občutilo nelagodje oz. bolečino v križu. Na podlagi rezultatov, pridobljenih s pomočjo metode REBA, sodi delo v sterilizaciji v srednje tveganje za nastanek mišično-skeletnih obolenj. Razprava in sklep: Raziskava je pokazala, da imata narava dela in delovno okolje v sterilizaciji velik vpliv na razvoj mišično-skeletnih obolenj pri zaposlenih. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi zajemale vsa področja ergonomije v delovnem okolju v enotah za sterilizacijo.
Ključne besede: Enota za sterilizacija, mišično-skeletna obolenja, metoda REBA, delovno okolje.
Objavljeno v DKUM: 06.12.2021; Ogledov: 758; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

10.
Izzivi sodobnega delovnega okolja
Matej Magdalenić, 2021, magistrsko delo

Opis: Uspešnost upravljanja človeških virov in prilagajanje sodobnemu svetu sta osnovi uspešne organizacije. Zato je treba zaposlene ne samo spoštovati in ceniti, temveč se jim tudi prilagajati z ustvarjanjem delovnega okolja, v katerem bodo ljudje uspevali in bo fleksibilno v taki meri, kot si bodo ljudje želeli. Delovno okolje mora postati sodobno ne glede na vrsto dela, ki ga izvajajo zaposleni, saj je njegova vrednost tretjina človekovega življenja in zato je še kako pomembno, da bo pozitivno vplivalo na življenja ljudi. Sodobno delovno okolje je še neopredeljeno in slabo raziskano področje managementa človeških virov, prav tako izzivi, ki izhajajo iz tega področja. V domači in tuji literaturi se raziskave omejujejo le na posamezne dele delovnega okolja, kot so npr. raziskave dela na daljavo, zdravega delovnega okolja ipd. V znanstveni sferi pa ne zaznavamo prave opredelitve sodobnega delovnega okolja in kaj v to poimenovanje spada. Zato smo v magistrsko delo vključili vse dejavnike, ki so pomembni in ključni, da lahko neko delovno okolje poimenujemo sodobno delovno okolje, primerno današnjemu času. Namen magistrskega dela je s teoretičnimi izhodišči opredeliti sodobno delovno okolje, ki bo temelj razumevanja sodobnega okolja in bo služil za nadaljnje raziskave te zasnove delovnega okolja. Raziskovalni del magistrskega dela je namenjen iskanju odgovorov na izzive, s katerimi se srečujejo zaposleni v sodobnem delovnem okolju, zato smo v raziskavo uvrstili več pomembnih dejavnikov, ki odkrivajo različne izzive zaposlenih v sodobnem delovnem okolju. Med te dejavnike spadajo: delovno okolje, sodoben oz. fleksibilen delovni čas, socialna izolacija, delovni prostori v sodobnih ureditvah dela, finančne razmere zaposlenih, nadzor nad zaposlenimi na daljavo, digitalizacija delovnega okolja in doživljanje delovnega stresa ter konfliktov v sodobnem delovnem okolju. Posamezne dele oz. izzive sodobnega delovnega okolja smo merili z več trditvami, za katere so zaposleni ocenjevali svoje strinjanje z njimi. Za izvedbo raziskave smo v vzorec uvrstili zaposlene, ki so del sodobnega delovnega okolja, oz. smo se glede na pomanjkanje konstrukta sodobnega delovnega okolja v Sloveniji osredotočili na zaposlene, ki delo opravljajo v sodobnih ureditvah dela (delo od doma, na daljavo in hibridno) in so tako del sodobnega delovnega okolja. Zbiranje podatkov je potekalo s spletno anketo, ki je vključevala 475 zaposlenih, od tega jo je v celoti izpolnilo 243 zaposlenih (ostalo so bili neuspešno rešeni oz. nerešeni vprašalniki). V raziskavi smo pri preverjanju hipotez ugotovili, da obstaja statistično značilen pozitiven vpliv sodobnega delovnega okolja na finančni položaj zaposlenih v takem okolju (hipoteza H1). Na področju socialne izolacije in fleksibilnosti delovnega časa smo ugotovili, da obstaja statistično značilen pozitiven vpliv fleksibilnosti delovnega časa na občutek socialne izoliranosti zaposlenih v sodobnem delovnem okolju (hipoteza H2). Pri preverjanju hipoteze H3 smo ugotovili statistično značilen pozitiven vpliv digitalizacije na delovne prostore zaposlenih v sodobnem delovnem okolju. Pri hipotezi H4 smo preverjali, ali so zaposleni ženskega spola v sodobnem delovnem okolju dovzetnejši za delovni stres kot pa zaposleni moškega spola, in ugotovili, da ne obstaja bistvena razlika med zaposlenimi ženskega spola in zaposlenimi moškega spola v dovzetnosti za delovni stres v sodobnem delovnem okolju. Pri obeh spolih je delovni stres v sodobnem delovnem okolju prisoten v manjši meri. S hipotezo H5 smo preverjali, ali zaposleni, ki so starejši od 41 let, uspešneje uravnavajo poklicno in zasebno življenje v sodobnem delovnem okolju kot pa mlajši od 41 let. Ugotovili smo, da ne obstaja bistvena razlika med zaposlenimi, ki so starejši od 41 let, in zaposlenimi, ki so mlajši od 41 let, v uspešnosti uravnavanja poklicnega in zasebnega življenja v sodobnem delovnem okolju, saj oboji uspešno uravnavajo ta dva vidika življenja v sodobnem delovnem okolju.
Ključne besede: Sodobno delovno okolje, delovni čas, zdravo delovno okolje, sodobne ureditve dela, fleksibilno delovno okolje.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 1478; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici