1. Izdelava fizičnega modela in digitalnega dvojčka transportne linije sodelovalnega delovnega mestaErik Novak, 2025, magistrsko delo Opis: Integracija med fizičnimi in digitalnimi sistemi je dandanes ključnega pomena za učinkovito in prilagodljivo delovanje sodobne industrije in je temelj Industrije 4.0. Eno izmed osnovnih načel Industrije 5.0 pa je tudi varno sodelovanje človeka in robota, prizadeva pa si tudi za optimizacijo proizvodnih procesov. Zaključno delo predstavlja izdelavo fizičnega modela pomanjšane transportne linije, z namenom simulacije realnega delovnega mesta. Hkrati je prikazana tudi izdelava digitalnega dvojčka, ki omogoča spremljanje in interakcijo s fizičnim modelom v realnem času. Z izdelanim digitalnim dvojčkom lahko testiramo različne scenarije brez tveganja, s tem vidimo odziv sistema na spremembe, pridobljene rezultate pa nato analiziramo.
Ključne besede: Transportna linija, Industrija 4.0/5.0, digitalni dvojček, sodelovalno delovno mesto, avtomatizacija, simulacija procesov, prilagodljivost sistema
Objavljeno v DKUM: 27.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (3,68 MB) |
2. |
3. Ergonomska analiza delovnega mesta z uporabo senzorske obleke XsensNiki Vantur, 2025, diplomsko delo Opis: Ergonomija ima pri oblikovanju delovnih mest ključno vlogo, saj prispeva k udobju zaposlenih, zmanjšanju telesnih obremenitev ter večji učinkovitosti in varnosti pri delu. Ergonomska optimizacija podjetju prinaša zmanjšano tveganje za poklicne bolezni, manj bolniških odsotnosti ter višjo produktivnost. V raziskovalni nalogi je predstavljena analiza delovnega mesta z ergonomsko metodo OWAS z dvema različnima postopkoma izvedbe. Predstavljeni so tudi rezultati, primerjava obeh postopkov ter predlogi za izboljšanje delovnih pogojev.
Ključne besede: ergonomija, delovno mesto, metoda OWAS, senzorska obleka Xsens, biomehanika, zajemanje gibanja, ergonomska optimizacija, analiza drže
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (4,56 MB) |
4. Vpliv sprememb na delo starejših zaposlenihAjda Sofrić, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv sprememb na delo starejših zaposlenih so obravnavane značilnosti starejših zaposlenih v organizacijah in kako se to odraža v delovanju organizacij. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako spremembe na delovnem mestu vplivajo na starejše zaposlene. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo starejši zaposleni v organizacijah dovolj priložnosti za prenašanje znanja na mlajše generacije, med katerimi še vedno prednjači mentorstvo. Starejši zaposleni so izpostavili, da jim izkušnje in ustrezna usposobljenost pomagajo pri opravljanju nalog, da pa težje opravljajo naloge, ki zahtevajo hitro prilagajanje spremembam in veliko fizičnega napora. Organizacije se zavedajo pomena ergonomskega delovnega okolja in podpore pri vpeljavi nove tehnologije za starejše zaposlene ter tudi skrbi za zdravje in dobro počutje starejših zaposlenih. Na podlagi teh ugotovitev so bila oblikovana priporočila za organizacije, kako prilagoditi delovno okolje za starejše zaposlene. Priporočila vključujejo spodbujanje prenosov znanja v organizacijah, prilagajanje delovnega okolja zaposlenemu in ne obratno, pravočasno obveščanje starejših zaposlenih o spremembah in fizično razbremenitev starejših zaposlenih, usposabljanja za rokovanje s tehnologijo, zagotavljanje fleksibilnega delovnika ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga.
Ključne besede: starejši zaposleni, spremembe, delovno mesto
Objavljeno v DKUM: 08.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,07 MB) |
5. Primerjava ergonomskih ocenjevalnih metod na primeru avtokleparske delavniceMaruša Podbevšek, 2025, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu smo za potrebe primerjave ugotovitev ergonomskih ocenjevalnih metod raziskali dve delovni mesti v storitvenem podjetju, ki se ukvarja z avtokleparstvom, ličarstvom in temnenjem stekel vozil. Delovni mesti smo ocenili z ergonomskimi ocenjevalnimi metodami KIM, OWAS, RULA REBA, ALLA in AULA. Za analizo delovnih mest smo uporabili digitalno kamero in formularje za izvedbo omenjenih metod. Z osebama, ki smo ju z ergonomskimi ocenjevalnimi metodami analizirali, smo opravili intervju in pri tem uporabili vprašalnik Ocena vpliva bolečine na delo. Z vprašalnikom smo pridobili podatke o bolečinah delavcev in možnih mišično-skeletnih boleznih, ki se lahko dolgoročno razvijejo. Ugotovili smo, ali se ocene, določene z ergonomskimi metodami, ujemajo z identificiranimi bolečinami delavcev na analiziranih delovnih mestih. Izvedli smo primerjalno analizo med ugotovitvami posameznih metod. Svoje analize smo primerjali z analizami ostalih raziskovalcev in ugotovili, da je za ocenjevanje dela v avtokleparski delavnici med vsemi metodami najbolj primerna metoda KIM in da metodi AULA in ALLA nista primerni za ocenjevanje takšnega dela. Ugotovili smo tudi, da metoda KIM za nerodne drže telesa med vsemi metodami najvišje oceni tveganje za dolgoročne mišično-skeletne bolezni delavcev na analiziranih delovnih mestih. Ob tem smo s testno študijo opredelili ukrepe za oblikovanje delovnega okolja in oblikovali usmeritve za uporabo pripomočkov za zmanjšanje možnosti mišično-skeletnih bolezni in bolečin zaradi opravljanja dela na delovnih mestih ličarstva in temnenja stekel vozil.
Ključne besede: ergonomija, ergonomske ocenjevalne metode, ergonomska analiza, delovno mesto, avtokleparstvo
Objavljeno v DKUM: 03.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (11,39 MB) |
6. VERTIKALNI MOBBING NA DELOVNEM MESTUTina Repovž, 2009, diplomsko delo Opis: Vertikalni mobbing je nezaželen pojav v delovnem okolju. Vertikalni mobbing bi lahko definirali, kot načrtno psihično nasilje, ki žrtev privede do socialne izolacije. Iz konflikta med žrtvijo in napadalcem se razvije stalno nadlegovanje, ki poteka vsaj enkrat tedensko v obdobju 6 mesecev, vzroki za nastanek pa so zelo različni. Za žrtev je to zelo težka izkušnja, ki ji lahko povzroči težke psihosomatske posledice. Gre za resen problem današnje družbe in postaja pomemben element raziskav v sodobno razvitih državah. Z raziskovanjem se ukvarjajo zdravniki, psihologi in tudi pravniki. Vse več držav sprejema predpise s tega področja. Pomembno vlogo ima tudi Evropska unija. Menim da bi morali biti s tem pojavom seznanjeni vsi, še posebej zaposleni na kadrovskem področju.
Ključne besede: mobbing, vertikalni mobbing, vertikalni mobbing na delovnem mestu, nasilje, psihično nasilje, psihično nasilje na delovnem mestu, konflikt, delovno mesto, žrtev mobbinga, izvajalec mobbinga
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 6
Celotno besedilo (403,80 KB) |
7. Ureditev delovnega mesta "Trojček III" v podjetju PIŠEK - Vitli KRPAN, d. o. o. : diplomsko deloDejan Pekovšak, 2024, diplomsko delo Opis: Zaključno delo obravnava ureditev delovnega mesta »Trojček III« v podjetju PIŠEK - Vitli KRPAN, d. o. o. Zaključno delo predstavlja sistematičen pristop k izboljšanju delovnega okolja z uvedbo metode 5S in ergonomskih principov, s poudarkom na povečanju produktivnosti, boljši izkoriščenosti virov, zmanjšanju porabe energije in surovin ter izboljšanju stabilnosti procesa. Implementacija metode 5S omogoča boljšo organizacijo delovnega mesta, kar zmanjšuje izgube in povečuje učinkovitost ter varnost zaposlenih. Ergonomija igra ključno vlogo pri oblikovanju delovnega mesta, saj zmanjšuje tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj in izboljšuje delovno udobje. S celovito analizo obstoječega stanja in načrtovanjem optimalnih delovnih pogojev diplomska naloga prispeva k dolgoročni konkurenčnosti podjetja na trgu.
Ključne besede: delovno mesto, varilna celica, ureditev, 5S, ergonomija
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0 |
8. Soočanje s stresom na delovnem mestu in njegov vpliv na kakovost družinskega življenjaPetra Vršnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: V sodobnem svetu je žal stres del vsakdanjika, še prav posebej je pogosto posledica neurejenih in zaostrenih delovnih pogojev. V takšnem primeru se zaposleni, ki imajo družine in številne obveznosti izven delovnega časa soočajo s številnimi izzivi. Med najpogostejše stresorje na delovnem mestu prištevamo preobremenjenost z delom, nepredvidljivi urniki, slabi medsebojni odnosi … Predvsem je ključno, da posledice stresa na delovnem mestu posameznika vplivajo na učinkovitost pri delu, istočasno tudi na družinsko življenje.
Namen: Namen naloge je bil predvsem narediti pregled nad dejavniki, ki povzročajo stres na delovnem mestu ter opredeliti, kako ti vplivajo na kakovost družinskega življenja. S pomočjo predhodno pripravljene ankete in njenih rezultatov smo dobili vpogled v dejansko stanje in trenutno problematiko. Na osnovi rezultatov smo oblikovali priporočila, ki bodo pripomogla pri preprečevanju in obvladovanju stresa na delovnem mestu z namenom ohranjanja kakovosti življenja.
Metode dela:
Naloga je bila sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Znotraj teoretičnega dela smo pregledali strokovno in znanstveno literaturo. Literatura je zajemala literaturo zadnjih deset, v domačem in tujem jeziku (angleščina). Teoretičnemu delu je sledil empiričen del. Empiričen del smo izvedli s pomočjo vprašalnika: Anketiranje se je izvajalo s pomočjo spletne ankete (1KA). V raziskavo je bilo vključenih 96 anketirancev.
Rezultati:
Večina anketirancev je potrdila (50 %), da je stres na njihovem delu prisoten. Anketiranci so tudi na vprašanje glede zahtevnosti dela po večini odgovorili, da je njihovo delo zahtevno. Od zaposlenih v veliki meri se zahteva, da so dosegljivi tudi izven delovnega časa. Tudi odgovor včasih je pritrdilen. Več kot 57 % anketirancev je bilo tistih, ki so mnenja, da delo vpliva na zasebno življenje. Anketiranci so po večini navedli, da imajo dobre odnose z družinskimi člani, tako s partnerji, kot tudi z otroki.
Razprava in zaključek: Z rezultati ankete in pregledom literature smo prispevali k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na kakovosti družinskega življenja s poudarkom na zmanjševanju stresa na delovnem mestu. Rezultati ankete so podali tudi sliko o trenutnem stanju obravnavane problematike, obenem pa bodo pripomogli pri nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: delovno mesto, stres, vpliv stresa na družinsko življenje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 83
Celotno besedilo (707,18 KB) |
9. Čuječnost in dobro počutje zaposlenih v organizaciji xSaša Alibegović, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali dobro počutje in čuječnost na delovnem mestu ter povezavo med obema konstruktoma. Pri dobrem počutju smo se osredotočali na psihično dobro počutje, ki se deli na subjektivno in psihološko dobro počutje. V nalogi smo na podlagi spoznanj pozitivne psihologije sprva opredelili oba pojma, nato pa pojasnili metode za njuno meritev ter načine krepitve obeh. Spregovorili smo tudi o učinkih dobrega počutja na zaposlene. Nadaljnje smo opredelili še pojem čuječnosti in njene značilnosti ter opisali načine prakticiranja čuječnosti na delovnem mestu.
V raziskavi smo skušali ugotoviti, ali se zaposleni v organizaciji X dobro počutijo in, ali so zaposleni v organizaciji X čuječi. Zanimalo nas je tudi, ali je dobro počutje zaposlenih v organizaciji X povezano z njihovo čuječnostjo.
Ugotovili smo, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju zadovoljni s svojim življenjem, da so v povprečju dobro razpoloženi in da pri njih v povprečju prevladuje psihološko dobro počutje. Zaposleni v organizaciji X se torej v povprečju dobro počutijo.
Ugotovili smo tudi, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju čuječi.
Naše raziskave so pokazale še, da je zadovoljstvo z življenjem zaposlenih v organizaciji X delno pozitivno povezano z njihovo čuječnostjo, prav tako je s čuječnostjo delno pozitivno povezano dobro razpoloženje in psihološko dobro počutje.
Glede na ugotovitve našega dela smo vodstvu organizacije X predložili tudi rešitve in ponudili različne možnosti za izboljšavo dobrega počutja ter prakticiranja čuječnosti za njihove zaposlene.
Ključne besede: dobro počutje, delovno mesto, čuječnost
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,69 MB) |
10. |
