Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Upravnopravni vidiki prebivanja tujcev v Republiki Sloveniji je obravnavano zakonito prebivanje tujcev v Sloveniji, kot članici Evropske unije, na podlagi izdanih dovoljenj za prebivanje. Zakon o tujcih vsebuje določene direktive, sklepe in uredbe Evropske unije, katere je morala Slovenija povzeti v svojo zakonodajo, ko je postala članica Evropske unije. Poudarek je na vsebinskem delu zakona,v ospredje pa so postavljeni predvsemdržavljani tretjih držav oz. državljani držav nekdanje Jugoslavije, katerih delež je v Sloveniji vseskozi in še vedno prevladujoč. Za boljši prikaz dejanskih razmer je, poleg prikazanih nekaterih primerov iz prakse, predstavljen tudi intervju s tujcem, bosanskim državljanom, ki je prispel v Slovenijo v želji po boljšem življenju in da omogoči svoji družini človeka vredno eksistenco, predvsem otrokom pogoje za boljšo izobrazbo. Na drugi strani pa je predstavnik slovenskega podjetja, ki se ukvarja s prevozom blaga v cestnem prometu, podal svojo izkušnjo v zvezi z zaposlovanjem tujcev. Število izdanih dovoljenj za prebivanje po podatkih Ministrstva za notranje zadeve (kot tudi po podatkih Upravne enote Velenje znotraj le tega) zadnja leta upada, predvsem zaradi gospodarske krize in posledično temu manjšega števila izdanih delovnih dovoljenj, kar je razvidno iz letnih poročil Zavoda RS za zaposlovanje.
Ključne besede: tujec, vizum, dovoljenje za prebivanje, delovno dovoljenje, schengenski informacijski sistem, država članica EU, tretja država
Objavljeno v DKUM: 23.08.2017; Ogledov: 1443; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,90 MB)

Opis: V času ko traja gospodarska kriza, se je v podjetju J&M RIBIČ, d.o.o., pokazala potreba, da dejavnost razširi še na gostinsko ponudbo. Projekt japonska restavracija MIYABI je v podjetju tekel že vrsto let, in sicer vse od prvega obiska Japonske. Zaradi krize so propadli številni naročniki, mnogi so pričeli iskati »rezerve« pri stroških računovodskih storitev. Zaradi neurejenih razmer na trgu ponudbe in povpraševanja po računovodskih storitvah, ki jih beležimo vse od začetka poslovanja, se je položaj družbe, ki želi svoje poslanstvo »brezkompromisno osebnostno naravnana uslužnost« razvijati na visoko razviti strokovnosti in ob doslednem spoštovanju univerzalnih vrednot za pošteno plačilo, poslabšal. Izvajalci storitev, ki se zavedajo svoje odgovornosti in skrbijo za razvoj stroke in za dosledno spoštovanje strokovnih in etičnih standardov, so v neprimerljivem položaju v primerjavi z nelojalno konkurenco, ki jo povzročata siva ekonomija in neizobraženost naročnikov storitev, ki še niso sposobni razlikovati ponudbe kvalitetnih in strokovno neoporečnih storitev od poceni in nekvalitetnih in nestrokovnih rešitev. Po skrbnem premisleku je bil v letu 2011 sprejet poslovni načrt in konec leta začeta investicija v zagotavljanje prostorskih in tehnoloških rešitev za japonsko restavracijo. Investicija je bila zaključena v izjemno kratkem obdobju. Restavracija je pričela poslovati v juliju 2012. Po uspešno zaključenem gradbenem delu projekta in uspešni predstavitvi nove dejavnosti na Festivalu Lent 2012 je podjetje prišlo do skrb zbujajočega spoznanja o značilnostih trga delovne sile v gostinski dejavnosti: • izredno nizka motivacija za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, • izredno visoka fluktuacija, • izjemno nizka stopnja pripadnosti svojemu poklicu, • izredno nizka stopnja ponosa pri opravljanju poklica kuharja ali natakarja, • pomanjkanje kvalitetnih, strokovnih delavcev v gostinstvu. Zato podjetje samo vzgaja kader in zaposluje mlade kandidate brez praktičnih izkušenj za določen čas. Podjetje vzgaja kader s pomočjo zunanjih sodelavcev, kot so predstavniki japonskega veleposlaništva v Sloveniji, naši družinski prijatelji, z raznimi seminarji in sestanki s slovenskimi izobraževalnimi ustanovami (srednja in višja gostinska šola v Mariboru). Največjo veljavo pri vzgajanju pa daje podjetje tujemu strokovnemu kadru iz Japonske, ki je neposredno zadolženo za učenje o japonski kuhinji, kulinariki, disciplini in kulturi. Ugotavljam, da je za podlago za določanje parametrov za izbor kadrov treba črpati iz dveh vidikov: • iz zastavljene vizije in ciljev, ki jih želi v restavracija doseči, in • iz ekonomskih parametrov na osnovi računovodskega načrtovanja in analiziranja. Za zaposlene v restavraciji je zelo pomembno, da ustvarimo pozitivno vzdušje, ki jih bo stimuliralo in motiviralo za učinkovitejše opravljanje dela in za osebnostni razvoj. To lahko dosežemo le, če upoštevamo: • možnost uporabe znanja, možnost učenja in strokovne rasti, zanimivost dela, • možnost odločanja o tem, kaj in kako bo delavec delal, samostojno razporejanje delovnega časa, vključenost v odločanje o splošnejših vprašanjih dela in organizacije; • plačo, dodatke in ugodnosti, • ohlapen nadzor, dajanje priznanj in pohval ter izrekanje pripomb in graj, usmerjenost vodij k ljudem ali v delovne naloge, skrb za nemoten potek dela, • dobro delovno vzdušje, skupinski duh, razreševanje sporov, sproščeno komunikacijo med sodelavci, nadrejenimi in podrejenimi in • varnost pred poškodbami in obolenji, odpravljanje motečih dejavnikov fizičnega delovnega okolja, kot so vlaga, neugodna temperatura, prah in hrup.
Ključne besede: upravljanje človeških virov, pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o plačah, delovno dovoljenje, dovoljenje za prebivanje, management kadrovskih virov, EURES, stimulacija in nagrajevanje
Objavljeno v DKUM: 05.09.2013; Ogledov: 2400; Prenosov: 82
Povezava na celotno besedilo

Opis: Človekove migracije obstajajo, odkar obstaja človeštvo. Slab gospodarski položaj tretjih držav v povojnem obdobju, iz tega izhajajoča brezposelnost, velika siromašnost ter zaton določenih slojev družbe v globlji socialni prepad silijo ljudi v migracijo – z željo po boljšem življenju. Tudi razlogi za migracije ostajajo skozi vsa obdobja enaki, povezani z delom in družino. Republika Slovenija je dokaj odprta država glede dostopa do trga delovne sile in združitve družin, vendar kaže konservativnost v zavračanju polne vključitve tujcev oz. priseljencev v družbo, v kateri živijo. Smo narod družbenih predsodkov, v želji po ohranitvi lastne kulture in jezika. V diplomskem delu je predstavljen pojem »družba z omejeno odgovornostjo« kot gospodarska subjektiviteta, s skupkom statusno pravnih značilnosti. Registracija družbe z omejeno odgovornostjo v Republiki Sloveniji predstavlja prvi korak k pridobitvi dovoljenja za prebivanje tujca v Republiki Sloveniji oz. njegovi migraciji, kar je nadalje prikazano v diplomski nalogi. Ker tujec ni fizično prisoten v naši državi, celoten postopek izpelje njegov pooblaščenec ali zastopnik. Funkcija tujca v družbi z omejeno odgovornostjo ponazarja pogoj pridobitve delovnega dovoljenja. V diplomski nalogi so obravnavani in ponazorjeni ključni dejavniki, ki naj bi ponazarjali fiktivnost družb, katerih lastniki so tujci. Danes, v času splošne gospodarske krize v državi, število zaposlenih tujcev naglo upada, čemur botrujejo stečajni postopki družb zaradi insolventnosti. Posledično so zabeležene migracije tujcev v schengenski prostor. Republika Slovenija je polnopravna članica schengenskega območja od 1. 9. 2007. Schengensko območje je nastalo iz ekonomske potrebe po odstranitvi mejnih ovir pri transportu, trgovini in pretoku delovne sile. Zavedati se moramo, da so ti tujci pretežno osebe z nizko stopnjo izobrazbe, s tradicijo ukoreninjenega doslednega monoteizma islama in zato slabše prilagodljivi okolju, hkrati pa so prevzeti z željo o boljšem življenju in večjem zaslužku. Na področju ravnanja z družbo bi tujec kot lastnik družbe v Republiki Sloveniji moral postopati v skladu s slovensko zakonodajo, sicer prihaja le do odtekanja kapitala iz države.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, zaposlovanje tujca, delovno dovoljenje, dovoljenje za prebivanje, fiktivna družba
Objavljeno v DKUM: 09.03.2012; Ogledov: 2056; Prenosov: 249
Celotno besedilo (334,90 KB)

Opis: Zaradi vse večjega staranja prebivalstva in zmanjševanja naravnega prirastka se povečuje povpraševanje po tuji delovni sili. Postopek zaposlovanja je odvisen od tega, ali tujec prihaja iz držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ali pa iz t.i. tretjih držav. Za vse zaposlene delavce v Sloveniji ne glede na to, ali so slovenski državljani, državljani držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ali pa državljani tretjih držav, velja, da so glede plače ter drugih delovnih pogojev povsem izenačeni. Delodajalec mora upoštevati določbe delovnopravne zakonodaje (Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o varstvu pri delu) in kolektivne pogodbe. Državljani EU za zaposlitev v Sloveniji ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Delavci iz držav članic EU morajo za zaposlitev v Sloveniji izpolnjevati enake pogoje kot domači delavci in imajo enake pravice ter obveznosti kot domači delavci. Postopek zaposlovanja državljanov tretjih držav poteka po Pravilniku o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj in določa postopke ter dokazila za odločanje o izdaji delovnega dovoljenja. Vlogo za izdajo delovnega dovoljenja je treba vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (pri območni ali centralni službi zavoda).
Ključne besede: Ključne besede: tujec, delovno dovoljenje, deficiterni poklici, državljani tretjih držav, državljani EU, EGP in Švicarske konfederacije
Objavljeno v DKUM: 04.11.2010; Ogledov: 2539; Prenosov: 306
Celotno besedilo (470,79 KB)

Opis: Zaposlovanje tujcev postane nujno v primerih, ko med domačimi iskalci zaposlitve delodajalci ne uspejo pridobiti dovolj ustreznega kadra. Delodajalci vse pogosteje navajajo pomanjkanje delavcev kot glavni omejitveni dejavnik. Če bi bilo zaposlovanje v takšnih primerih onemogočeno, bi morali delodajalci zmanjšati ali celo opustiti svojo dejavnost, ker pač brez ustreznega kadra poslovanje ni mogoče. Zato ima tudi Slovenija ustrezno regulacijo, ki omogoča zaposlovanje in delo tujcev. V tem diplomskem delu podrobneje analiziramo obseg zaposlovnja tujcev ter delež zaposlovanja tujcev glede na brezposelne osebe v Goriški regiji, kot regiji ki je bila v minulih letih namreč znana kot ena od regij v Republiki Sloveniji z najnižjimi stopnjami brezposelnosti. Primerjali smo z Zasavsko in Pomursko regijo, ki imata nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. Poleg tega smo preveri še hipotezo, da je največ delovnih dovoljenj izdanih državljanom iz držav nekdanje SFRJ in ali se to število zmanjšuje ali povišuje. Ustrezno temu smo preverili izobrazbeno sestavo zaposlenih tujcev. Postavili smo si hipotezo, da se je izobrazbena struktura zaposlenih tujcev v Goriški regiji pomembno spreminjala v korist povečevanja deleža z višjo strokovno izobrazbo. Kakšen bo slovenski trg delovne sile v prihodnosti je težko napovedati. Upoštevaje demografska gibanja in dosedanje potrebe je mogoče predvideti da bo zaposlovanje tujcev na slovenskem trgu dela, tako državljanov držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije kot državljanov t.i. tretjih držav tudi v prihodnosti pomembno.
Ključne besede: zaposlovanje tujcev, trg dela, kader, stopnja brezposelnosti, delovno dovoljenje, kvota delovnih dovoljenj
Objavljeno v DKUM: 07.01.2010; Ogledov: 2277; Prenosov: 163
Celotno besedilo (525,45 KB)