| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNE POSLEDICE DELODAJALČEVIH KRŠITEV OBVEZNOSTI
Ivica Sović, 2009, diplomsko delo

Opis: Delovno razmerje je pogodbeno razmerje, delavec in delodajalec lahko v tem razmerju uveljavljata samo tiste pravice in obveznosti, ki so določene z zakoni, kolektivnimi pogodbami, splošnimi akti in pogodbo o zaposlitvi. Nadzor nad izvajanjem predpisov s področja delovnega prava opravlja Inšpektorat RS za delo. Sodno varstvo se v skladu z zakonom zagotavlja na delovnem in socialnem sodišču. Tudi zaradi posledic kršitev zakona, ki so za posameznika in družbo nesprejemljive je področje delovnih razmerij v stalnem dograjevanju in spreminjanju.
Ključne besede: Delavec, delodajalec, pogodba o zaposlitvi, prekrški, kaznivo dejanje, obveznosti, pravice, delovno in socialno sodišče, delovni spori
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 1804; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (610,33 KB)

2.
Alternativno reševanje individualnih delovnih sporov
Katarina Kotnik, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V delovnem pravu se srečujejo različni in mnogokrat tudi nasprotujoči interesi udeležencev delovnih razmerij, torej delavca in delodajalca na individualni ravni. Različni interesi pogosto vodijo v razvoj in nastanek individualnih delovnih sporov, ki se lahko rešujejo na različne načine. Poleg sodnega reševanja delovnih sporov, ki je najpogostejši način reševanja sporov v Sloveniji, se v praksi uporabljajo tudi alternativni načini reševanja nastalih sporov. Med alternativne načine reševanja individualnih delovnih sporov uvrščamo v praksi in teoriji poznano arbitražo, vse bolj prodirajočo mediacijo, ter nekatere druge načine alternativnega reševanja sporov. Reševanje individualnih delovnih sporov z mediacijo se pospešeno razvija od sprejetja Direktive 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah. Navedena direktiva je bila vir za pripravo Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ) iz leta 2008, ki velja tudi za individualne delovne spore. Navedeni zakon vsebuje številne formalne in procesne določbe, ki jih morajo upoštevati tako mediatorji kot stranke. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS), ki je bil sprejet v letu 2009, ureja reševanje sodnih sporov in se lahko uporablja le v primeru, ko je tožba pred delovnim sodiščem že vložena in ko sodišče ponudi strankam reševanje spora z mediacijo. Na podlagi ZARSS sta bila dne 15.3.2010 izdana Pravilnik o mediatorjih v programih sodišč in Pravilnik o nagradi in povračilu potnih stroškov mediatorjem, ki delujejo v programih sodišč. Leta 2008 je začel veljati nov Zakon o arbitraži, katerega določbe se uporabljajo tudi za arbitraže v individualnih delovnih sporih. Arbitražno reševanje individualnih delovnih sporov je posebna izvensodna oblika reševanja sporov, za katero je značilno, da je dopustna le pod pogojem, da je prostovoljna. Prednosti, ki jih prinaša arbitraža v primerjavi s sodnim načinom reševanja sporov, so številne. Alternativno reševanje sporov se danes, tako v Sloveniji kot tudi po svetu, pogosto poudarja predvsem v zvezi z zmanjšanjem sodnih zaostankov in razbremenitvijo sodišč. Eden bistvenih razlogov za uporabo tega postopka je, poleg prihranka časa in denarja, zlasti negativen vpliv pravdanja na stranke. Število sodnih postopkov se namreč povečuje, postopki se podaljšujejo, posledično pa naraščajo tudi njihovi stroški.
Ključne besede: individualni delovni spori, alternativno reševanje sporov, mediacija, arbitraža, delovna sodišča, sodni zaostanki
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 3178; Prenosov: 560
.pdf Celotno besedilo (510,09 KB)

3.
4.
MEDIACIJA KOT OBLIKA ALTERNATIVNEGA REŠEVANJA INDIVIDUALNIH DELOVNIH SPOROV - PRIMERJALNO PRAVNI PREGLED Z ANGLIJO
Petar Škundrić, 2012, magistrsko delo

Opis: Alternativno reševanje sporov (ARS) je nesodno reševanje sporov, ki je znano in se uporablja v Evropi in svetu. V nekaterih državah, kjer imajo na tem področju dolgo tradicijo, so postopki ARS del vsakdanjika, v drugih se postopki šele razvijajo in pridobivajo na veljavi. Sporom se ne bo možno nikoli povsem izogniti, zaradi česar so postopki ARS toliko bolj pomembni, saj je znano, da je večino sporov možno rešiti tudi brez posredovanja sodišča. Pri mediaciji gre za izvensodni proces, v katerem stranke prostovoljno s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja) skušajo doseči mirno rešitev spora, ki izvira iz ali je v zvezi s pogodbenim ali drugim pravnim razmerjem. Je neformalen, neobvezujoč, zaupen in strukturiran postopek, v katerem mediator strankam z dogovarjanji, pogajanji ter posebnimi mediacijskimi tehnikami pomaga pri iskanju sporazumne rešitve nastalega spora. Mediacija je v Sloveniji kot temeljni alternativni način reševanja sporov relativno nov institut, medtem ko je v angleškem sistemu mediacija oziroma konciliacija že dolgo uveljavljen in cenjen način reševanja sporov – predvsem delovnih. S sprejetjem Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah in kasneje še Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov je bil v Sloveniji položen temelj alternativnemu reševanju sporov, saj je ZARSS mediacijo uvedel kot redno poslovno funkcijo sodišč prve in druge stopnje. V prvem delu so predstavljene temeljne razlike med alternativnim reševanjem sporov in sodnim odločanjem ter zakonska ureditev instituta mediacije. V drugem delu so podrobneje predstavljene prednosti mediacijskega postopka ter prednosti, ki jih ima ureditev postopka mediacije v delovnih sporih pri delodajalcih, kateri bi v kolektivno pogodbo vnesli določbe, iz katerih bi izhajalo, da se v primeru nastalega spora med delavcem in delodajalcem le-ta prvotno poskuša rešiti na miren način s pomočjo mediacije. Vodilo magistrske naloge je ugotavljanje razširjenosti ter uspešnosti mediacije pred in po sprejetju ZARSS, kakor tudi njena učinkovitost napram rednemu sodnemu postopku, katera je bila merjena v porabi časa, ki je potreben za rešitev posamezne zadeve. Prav tako je bilo proučeno in raziskano razmerje stroškov pri postopku mediacjie (kjer se ne uporablja načelo uspeha postopka, temveč se običajno uporablja načelo delitve stroškov) napram sodnim stroškom. Tako kot porabljeni čas, ima tudi višina stroškov zelo pomemben vpliv na učinkovitost posameznega postopka. Ker imajo postopki ARS zelo dolgo tradicijo v Angliji, sem v tretjem delu proučil ter primerjal njihovo ureditev z ureditvijo postopkov ARS pri nas, iz katere je razvidna prednost angleškega sistema predvsem zaradi dolgoletne tradicije reševanja delovnih sporov pri instituciji ACAS (Advisory Concilation and Arbitration Service). ACAS s svojim prizadevanjem, kakovostnim delom, izobraževanji in predvsem s stalno informiranostjo delavcev in delodajalcev o možnih načinih reševanja njihovih sporov pripomore k temu, da se večina nastalih sporov reši z njihovo pomočjo. Različen pravni sistem ter kulturne razlike so razlogi, zaradi katerih imata Slovenija in Anglija tako različen razvoj mediacije. Vendar je Slovenija s sprejetjem temeljnih zakonov, ki urejajo postopke ARS (mediacijo), na dobri poti, da se le-ta v prihodnosti uveljavi tudi pri nas. V zaključku magistrske naloge pa sem navedel predloge, ki bi morebiti pripomogli, da bi se postopki ARS (mediacija) v prihodnosti pri nas še bolje uveljavili in bi tako ljudje spoznali, da so ti postopki napram sodnim učinkovitejši, manj stresni, cenovno ugodnejši, in kar je najpomembnejše, da uspešno zaključena mediacija pri delovnih sporih hkrati pomeni tudi obnovitev zaupanja med strankama, ki omogoča nadaljnjo medsebojno sodelovanje, katero po končanem sodnem postopku v večini primerov ni možno.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, delovni spori, mediacija, konciliacija, ZMCGZ, ZARSS, ACAS.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 2347; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

5.
REŠEVANJE DELOVNIH SPOROV S SODIŠČU PRIDRUŽENO MEDIACIJO
Sabina Goričan Podbrežnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Za človeško družbo je značilno, da se v njej pojavljajo spori.Enega izmed načinov reševanja sporov predstavlja mediacija kot glavni in tipični predstavnik alternativnega reševanja sporov. S sprejetjem Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah se je Slovenija pridružila državam, ki imajo zakonsko urejeno mediacijo. Na podlagi Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov pa je mediacija postala tudi del rednega poslovanja slovenskih sodišč. Sodišču pridružena mediacija je edini postopek sodišču pridruženega alternativnega reševanja sporov, ki se izvaja na slovenskih delovnih sodiščih. Magistrska naloga obravnava sodišču pridruženo mediacijo in njeno umestitev med metode alternativnega reševanja sporov, opredeljuje njene temeljne oblike in lastnosti kot tudi njene posebnosti v delovnih sporih. Prav tako predstavlja njen odnos v razmerju do nekaterih procesnih institutov ter polemike v zvezi z njo. Magistrska naloga vsebuje tudi raziskovalni del. Predstavljeni in analizirani so podatki, pridobljeni s pomočjo sodne statistike, evalvacijskega vprašalnika, ankete ter intervjuja. Na osnovi analize teh podatkov magistrska naloga prikazuje, kako se je mediacija uveljavila na slovenskih delovnih sodiščih skozi različne vidike. Ugotovitve so podlaga za razmislek in morebitno izboljšanje mediacije »de lege ferenda«, kar bi lahko bil prispevek k razvoju mediacije.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, sodišču pridružena mediacija, delovni spori, delovna sodišča
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 431; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici