| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OPTIMIRANJE DELOVNEGA PROSTORA V PODJETJU MIZARSTVO SELAN S.P.
Alenka Robnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Poklic mizarja je raznolik in zanimiv ter povezan s številnimi škodljivostmi, ki se pojavljajo pri delu. Ureditev mizarske delavnice tako, da je zakonsko ustrezna in urejena v skladu s potrebami in željami mizarja, je pravi podvig. Namen naloge je izboljšava delovnih pogojev in procesov v podjetju Mizarstvo Selan, s. p. Z našim teoretičnim znanjem o ergonomiji in mizarjevimi izkušnjami pri delu v mizarski delavnici smo uvedli nekatere izboljšave delovnih pogojev za zaposlene. Problem, ki smo ga obravnavali v diplomski nalogi, predstavljajo neprimerna ureditev mizarske delavnice in slabi delovni pogoji, ki podaljšujejo delovne procese in izdelavne čase izdelkov. Področje dela je usmerjeno na zbiranje podatkov o obstoječem stanju in na analiziranje le-tega. Raziskovanje je osredotočeno na analizo delovnega procesa s procesnimi kartami, pripadajočimi hodogrami in simogramom človeka in stroja. Z raziskavo smo ugotovili, da pomanjkanje prostora in neprimerna urejenost delavnice močno vplivata na čas izdelave izdelkov in učinkovitost mizarja. Predstavili smo tudi omejitve izvedbe izboljšave delavnice. Cilj diplomske naloge je bil določitev takega stanja in urejenosti delavnice, da pripomoremo k optimalni izvedbi dela. Ko smo cilj dosegli, smo dobili način izvedbe dela, ki je najbolj učinkovit in najmanj škodljiv za zaposlene. Rezultati naloge so: predlog ureditve nove delavnice, skrajšanje izdelavnih časov, omogočeno nemoteno gibanje po delavnici in doseženi optimalni pogoji dela. Z uvedenimi ukrepi smo zmanjšali tudi tveganje nesreč na delovnem mestu, do katerih pride zaradi pomanjkanja prostora in drugih dejavnikov.
Ključne besede: - ergonomija - mizarstvo - optimalni delovni pogoji - izboljšava procesa - delovni prostor
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 2470; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (4,77 MB)

2.
OBČUTLJIVOST KRITERIJEV GIBLJIVOSTI ROBOTOV V OKOLICI SINGULARNIH TOČK
Mitja Filipič, 2011, diplomsko delo

Opis: Singularne točke v delovnem prostoru v robotiki povzročajo ogromno težav, kadar se robot giblje v okolici teh. Singularno točko doseže robotski mehanizem takrat, ko se v neki smeri ne more več pomikati. Zato je v robotiki pomembno, da se takim položajem čim bolj izogibamo. V diplomskem delu smo se ukvarjali s programom, ki izračunava in prikazuje hitrostni elipsoid kot mero oddaljenosti od singularnosti. Namen je bil izdelati orodje, da bi lahko na daljavo vodili robota, kar iz naše pisarne. Na tak način bi lahko zmeraj vedeli, kje pred nami so singularne točke in v kateri smeri je gibanje vrha robota mehanizma omejeno.
Ključne besede: občutljivost, gibljivost robotov, singularne točke, delovni prostor
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 1785; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1010,54 KB)

3.
NAVIGACIJA ROBOTA V DELOVNEM PROSTORU
Tadej Pušnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Gibanje robota v okolici singularnih točk povzroča težave z vodljivostjo in nadzorom. V našem diplomskem delu smo se osredotočili na problem, ki je posledica singularnosti. Naš cilj je bil izdelati program, ki nam sproti izrisuje delovno področje, oziroma stopnjo singularnosti. Kadar se robotski sistem znajde v tem področju, ne more več opravljati dela.
Ključne besede: robotski sistem, delovni prostor, singularne točke, navigacija
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 664; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
TOPOLOGIJA DELOVNIH PROSTOROV INDUSTRIJSKIH ROBOTOV
Andrejka Zver, 2013, magistrsko delo

Opis: Kljub razširjenosti robotskih sistemov v industriji je malo znanega o samem algebraičnem in geometrijskem ozadju, ki nam dejansko definira uporabnost in sposobnost robotskega sistema v dani točki delovnega prostora. S takim znanjem lahko predvidimo obnašanje robota v vsakem položaju delovnega prostora in s tem preprečimo morebitne zaplete. Z namenom priti do teh podatkov je v nalogi delovni prostor industrijskega manipulatorja opisan s pomočjo topologije prostorov, ki nam podaja matematično dogajanje znotraj le-tega. Za lažjo predstavo je delovni prostor robota prikazan s pomočjo nivojskih krivulj, ki nam dajo obris samega prostora, s prerezi po posameznih nivojih pa lahko pogledamo v sam prostor. Izrise in prereze sem izdelala s pomočjo programske opreme Mathematica. Kljub večjemu številu parametrov, ki nam podajajo lastnosti delovnega prostora robota pridemo do ugotovitve, da imajo največji vpliv na tega dejansko dolžine ročic posameznih sklepov. Opis delovnega prostora s topološkimi zakonitostmi vsekakor pripomore k lažjemu razumevanju delovnega procesa robotskega sistema in s tem pomaga pri odpravljanju morebitnih napak pri samem izvajanju želenih nalog robota.
Ključne besede: robotika, delovni prostor robota, kinematika, topologija
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1297; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (7,84 MB)

5.
IZBOLJŠANJE DELOVNIH IN BIVALNIH POGOJEV ZA VZREJO GOVEJE ŽIVINE NA KMETIJI FON
Metoda Osolnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Vsakodnevno opravljanje kmečkih opravil terja od kmeta veliko fizičnega napora. Še posebno, če prostorske in delovne površine niso prilagojene tako, da bi delo potekalo nemoteno, se pravi kar se da hitro in brez prevelikih naporov. Problem, ki smo ga obravnavali v diplomski nalogi, predstavljajo neprimerna ureditev hleva in slabi delovni pogoji, ki podaljšujejo delovne procese. Obravnavali pa smo tudi oteževalne okoliščine, ki jih povzroča velika razdrobljenost kmečke posesti. Področje dela je usmerjeno na zbiranje podatkov o obstoječem stanju in analiziranje le-tega. Raziskovanje je osredotočeno v to, kako bomo najhitreje, najceneje in pa učinkovito prišli do novega delovnega okolja oziroma novega hleva, ki je nujno potreben. Z raziskavo smo ugotovili, da pomanjkanje prostora in neprimerna urejenost hleva in njegove okolice močno vplivata na čas in učinkovitost dela v hlevu. Ko smo odkrili možne izboljšave, smo dobili način izvedbe dela, ki je najbolj učinkovit za prisotne v delovnem procesu ter za samo živino. Z diplomsko nalogo bomo poglobili znanje o pogojih, ki so potrebni za dobro počutje živali, kar je osnovni pogoj za ekonomsko uspešnost govedorejske kmetije. Objekt bo služil sodobni proizvodnji mleka z upoštevanjem kriterijev EU. Rezultati naloge so: predlog ureditve novega hleva, skrajšanje delovnega časa, omogočeno nemoteno gibanje po hlevu in doseženi optimalni pogoji dela. Z uvedbo novega objekta smo zmanjšali tudi tveganje nesreč na delovni površini, do katerih pride zaradi pomanjkanja prostora in drugih dejavnikov.
Ključne besede: kmetijstvo, hlev − delovni prostor oziroma površina, hlevska oprema, optimalni delovni pogoji, izboljšava procesa
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 888; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

6.
Manipulability of a haptic mechanism within the cylindrical space of an MR scanner
Matej Rajh, Srečko Glodež, Jože Flašker, Karl Gotlih, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: The aim of this paper is to present developed 3 DOF haptic mechanism and 3D visualization method for analysis of mechanism manipulability problems within limited space. Improvement in mechanism manipulability within cylindrical space is crucial for devices, which operate in MR tunnel. This solution enables the plotting of quantitative 3D representation for each point in the mechanism's workspace, using selected resolution which can be determined in advance. The cross-section between the limited space and the whole arbitrary workspace shows the ability for movement execution.
Ključne besede: gibljivost, Jacobijeva matrika, delovni prostor, haptični mehanizem, MR-združljivost, omejen prostor, manipulability, Jacobian matrix, workspace, haptic mechanism, MR compatibility, limited workspace
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 471; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
DOLOČITEV OPTIMALNEGA DELOVNEGA PROSTORA ROBOTA
Žan Grabner, 2016, diplomsko delo

Opis: V praksi se srečujemo s problemom pravilne postavitve robota za čim boljšo manipulacijo. Delovni prostor je namreč odvisen od same zgradbe robota, zato manipulacijo znotraj tega ni povsod enaka, na nekaterih delih celo ni mogoča. V izogib kasnejšim težavam je potrebno vnaprej predvideti, kje je področje delovnega prostora, v katerem bo gibljivost robota najboljša. Zaradi tega je bil izdelan postopek izračuna in vizualizacije celotnega delovnega prostora in prikaz področij kjer je gibljivost boljša oz. slabša, ter primerjava postopka reševanja z direktno in inverzno kinematiko.
Ključne besede: delovni prostor robota, določitev, optimizacija, vizualizacija, gibljivost, robotski mehanizem, Denavit-Hartenberg, ACMA, direktna kinematika, inverzna kinematika
Objavljeno: 06.04.2016; Ogledov: 1151; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

9.
ANALIZA GIBLJIVOSTI FREZALNEGA ROBOTA KUKA KR 150-2
Matej Veber, 2016, magistrsko delo

Opis: Z razvojem robotike v industrijskih aplikacijah se je razvilo tudi optimiranje robotskega mehanizma. Proizvajalci robotov v tehnični specifikaciji med drugim podajo karakteristike robota, kot so omejitve gibanja osi, maksimalne hitrosti osi ter dvodimenzionalen tehnološki načrt delovnega prostora robota. Pretekle raziskave so pokazale, da navedene informacije ne zadostujejo za izbiro primernega industrijskega robota. Lahko se namreč zgodi, da izbrani robot za določeno aplikacijo ustreza vsem podanim zahtevam, ko pa je dejansko integriran v tehnološki sistem, se lahko izkaže, da v določeni postavitvi in položaju robotski mehanizem ni dovolj gibljiv (ne more opraviti zastavljene naloge). Iz tega sledi, da nimamo podane zelo pomembne informacije o gibljivosti robota v priročnem delovnem prostoru. Pri opisovanju funkcionalnih lastnosti mehanizma uporabljamo različne matematične funkcije, kot so dosegljivi in priročni delovni prostor, gibljivost in ostali kinematični indeksi. Močnostna gibljivost robotskega mehanizma je nov indeks, ki podaja zmogljivost robotskih mehanizmov. Vključuje vpliv rotacij in translacij pri gibanju mehanizma, pri tem pa so enote enake. Obstoječe metode za izračun gibljivosti so fizično nekonsistentne in invariantne. Indeks močnostne gibljivosti je naraven in homogen kazalnik gibljivosti robotskega mehanizma in je fizično konsistenten. Omenjeni indeks bomo vključili v analizo gibljivosti frezalnega robota KUKA KR 150-2. Preverjanje rezultatov in izračunov sledi praktičnem delu naloge.
Ključne besede: robotika, robotsko frezanje, KUKA KR 150-2, gibljivost robotskega mehanizma, indeks gibljivosti, indeks močnostne gibljivosti, tehnologija odvzemanja materiala z robotom, togost robotskega mehanizma, delovni prostor robota.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 683; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici