1. Primerjava delovnih razmer med javnim in zasebnim podjetjemDanijela Šerbinek, 2018, magistrsko delo Opis: Delovne razmere so pomemben dejavnik oziroma pokazatelj stanja, ki vlada v posamezni organizaciji. Skrb za dobre medsebojne odnose med zaposlenimi in nadrejenimi bi morala biti za vsako vodstvo primarnega pomena. Brez prisotnosti človeških virov oziroma kadrovske funkcije nobena organizacija ne more delovati, zato se nanjo v procesu poslovanja nikakor ne sme pozabiti. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer smo v sklopu proučevanja delovnih razmer podrobneje raziskali osnovne delovne pogoje, delovno razmerje in delovni čas. V empiričnem delu smo naredili raziskavo oziroma primerjavo delovnih razmer med javnim in zasebnim podjetjem. Na podlagi pridobljenih rezultatov raziskave smo ugotovili, da je treba prioritetno pristopiti k ozaveščanju ljudi o prednostih skrajšanega delovnega časa, saj prinašajo veliko pozitivnih učinkov tako na zaposlene kot na delodajalce. Raziskava je pokazala, da med anketiranimi zaposlenimi obstaja velik interes po postopnem upokojevanju, zato je tudi to področje ena izmed prioritetnih nalog vsakega delodajalca, če želi v prihodnje konkurirati na trgu. Magistrsko delo je namenjeno vsem delodajalcem oziroma posameznikom, ki delujejo na področju managementa človeških virov, kot tudi vsem zaposlenim, ki so željni novih spoznanj.
Ključne besede: osnovni delovni pogoji, delovno razmerje, delovni čas, javno podjetje, zasebno podjetje
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 457; Prenosov: 70
 Celotno besedilo (1,41 MB) |
2. Zdravstveni absentizem v proizvodnem podjetjuSašo Nunar, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Na začetku teoretičnega dela diplomske naloge smo opisali zdravje v organizaciji, ki je pomembno za nadaljnje razumevanje teme, ki smo jo obravnavali. Predstavili smo dejavnike, ki vplivajo na pojav bolniškega staleža, otežene vplive v delovnem okolju ter prikazali nekatere primere dobrih praks slovenskih podjetij, ki so z različnimi ukrepi uspešno zmanjšali zdravstveni absentizem. Prav tako smo opisali promocijo zdravja na delovnem mestu, absentizem in formule za njegovo izračunavanje, posledice ter stroške absentizma. Na koncu teoretičnega dela smo bolj podrobno predstavili zdravstveni absentizem in naredili primerjavo podatkov o zdravstvenem absentizmu v Sloveniji z drugimi evropskimi državami.
V empiričnem delu smo se posvetili analizi in interpretaciji podatkov, ki smo jih pridobili iz proizvodnega podjetja, na katerega se diplomsko delo tudi nanaša. Skušali smo prikazati, katere vrste absentizma je bilo v podjetju največ ter kakšna je bila stopnja absentizma od maja 2015 do maja 2016. Prav tako nas je zanimalo, v katerem proizvodnem obratu v podjetju je bilo največ absentizma in zakaj ter katere vrste absentizma so v posameznih obratih dominirale.
Ugotovili smo, da je bilo v ostalih službah, ki sicer niso del proizvodnje, temveč predstavljajo režijo, največ primerov bolniške odsotnosti, takoj zatem pa glede na primere sledi proizvodni obrat D. Rezultati so se med seboj nekoliko razlikovali, saj smo podatke o primerih bolniške odsotnosti analizirali za celotno leto 2015 in tekoče leto 2016, o stopnji absentizma pa smo upoštevali podatke, ki so nam bili na voljo, in sicer od maja 2015 do maja 2016. Najbolj pogost vzrok za odsotnost z dela je bila v vseh obratih kot tudi v ostalih službah (režija), boleznina.
Na koncu oziroma v zaključku smo podali predloge ukrepov, s katerimi bi podjetje zdravstveni absentizem lahko zmanjšalo in ga obvladovalo.
Ključne besede: zdravstveni absentizem, delovni pogoji, proizvodno podjetje, zdravje, ukrepi
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 1196; Prenosov: 323
Celotno besedilo (2,91 MB) |
3. PRAVNI ASPEKT EKONOMIČNOSTI URESNIČEVANJA PROMOCIJE IN KREPITVE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTUAndreja Nabernik, 2016, diplomsko delo Opis: Zdrav in zadovoljen človek pomeni večji doprinos za podjetje v katerem je zaposlen, hkrati je tudi večji doprinos za državo in družbo v celoti. V prvi vrsti je za svoje zdravje odgovoren vsak posameznik, a ker znaten del svojega življenja aktivna populacija preživi na delovnem mestu mora tudi delodajalec poskrbeti, da ohranja ter hkrati krepi zdravje svojih zaposlenih, ter tudi tako skrbi za optimizacijo produktivnosti in uspešnosti iz vidika zagotavljanja zdravju prijaznih delovnih pogojev. Država in družba, ki pa si od uspešnega gospodarstva obetata koristi in s tem povezan družbeni napredek morata, tako kot delodajalec stremeti k zdravi in zadovoljni aktivni populaciji. Vse omenjene stranke imajo na voljo instrumente, ki bi lahko povečale obseg in kvaliteto izvajanja ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu, pa teh ne izkoriščajo v zadostni meri.
Ob vseh teoretičnih dognanjih in spričo ne malo primerov dobrih praks na domačih in tujih tleh se delodajalci kot tudi država še vedno v premajhnem odstotku zavzemajo za dosledno in kvalitetno izvedbo ukrepov promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. Medtem, ko delodajalci zaradi slabe ozaveščenostiv problematiki vidijo le finančno obremenitev tudi država s spodbudami ne poseže dovolj globoko v zavest podjetij, da bi ta delovala na preventivi. Nizka ozaveščenost in primanjkljaj sredstev zavirata zavzetost pri zakonsko določenem uresničevanju programov promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu.
Dosledni izračuni in preudarna proučitev naložb in donosov pa vendarle kažejo, da bi morale vpletene strani, ki presegajo nacionalne okvire, aktivneje poseči na področje razvoja politik, ki bi od zaposlenega do podjetja, države in družbe na splošno, dvignile raven zavedanja pomena promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu.
Ključne besede: promocija zdravja, delodajalec, delojemalec, država, družba, delovno mesto, naložba, donos, delovni pogoji, spodbude
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1002; Prenosov: 99
Celotno besedilo (580,45 KB) |
4. VLOGA SODOBNIH DELOVNIH POGOJEV PRI DOŽIVLJANJU STRESA MED ZAPOSLENIMI: ALI SO INDIVIDUALNE ZNAČILNOSTI PRI TEM POMEMBNE?Marina Strahinić, 2016, magistrsko delo Opis: Družbene spremembe, kot sta globalizacija gospodarstva in recesija, pred delovne organizacije postavljajo vse večje zahteve po konkurenčnosti, na katere se organizacije pogosto odzovejo tako, da želijo zmanjševati stroške z odpuščanjem zaposlenih in z vse večjimi zahtevami do preostalih zaposlenih. Sprva lahko povečane zahteve res spodbudijo tudi večjo učinkovitost delavcev, vendar nepopustljivi pritiski skozi čas pripeljejo do negativnih posledic tako za zaposlene kot za organizacijo. V prihodnosti lahko pričakujemo le še večjo globalizacijo gospodarstva, kar pomeni, da pritisk zaradi zahtev po vse večji učinkovitosti ne bo izginil. Raziskovalci tega področja vidijo rešitev v prepoznavanju potrebe po preprečevanju in obvladovanju stresa na delovnem mestu. Namen pričujoče študije je raziskati povezavo med sodobnimi delovnimi pogoji in duševnim stresom ter preveriti, ali izbrane individualne značilnosti moderirajo omenjene povezave. Na vzorcu 178 zaposlenih v slovenski policiji je bilo ugotovljeno, da k duševnim simptomom stresa pomembno prispevajo obremenitve delovnih nalog, ki jih učinkoviteje obvladujejo psihološko odpornejši in čustveno stabilnejši zaposleni, ter trpinčenje na delovnem mestu. Karierna negotovost predstavlja stresor le zaposlenim z zunanjim lokusom kontrole, medtem ko nestandardni delovni urnik in odsotnost delovnih resursov ne prispevata k duševnim simptomom stresa.
Ključne besede: sodobni delovni pogoji, duševni simptomi stresa, individualne značilnosti, slovenska policija
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 787; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,29 MB) |
5. Pogled menedžerjev in zaposlenih na kakovost delovnega življenja v slovenskem hotelirstvuMetod Šuligoj, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Avtor ugotavlja, da je pri hotelirstvu poleg ekonomskega in pravnega zornega kota pomemben tudi sociološki vidik. Po splošni opredelitvi pojma kakovost delovnega življenja izpostavi več pomembnih elementov tega v hotelirstvu, npr. odnos med zaposlenimi in gosti, stopnjo avtonomije in delovne pogoje. V empiričnem delu je avtor še bolj konkreten in izpostavi štiri dimenzije kakovosti delovnega življenja: samostojno odločanje, samostojno reševanje konfliktov z gosti, inovativnost in kontrolo. Pri tem s pomočjo bivariatne analize ugotovi, da pri vseh dimenzijah, razen pri kontroli, obstaja statistično značilno različen pogled na kakovost delovnega življenja med menedžerji in zaposlenimi.
Ključne besede: manager, zaposleni, hotelirstvo, kakovost, management, vodenje, delovno okolje, delovni pogoji, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 756; Prenosov: 56
 Povezava na celotno besedilo |
6. Vzroki nezaželenega vedenja delavcev na delovnem mestuDejan Šarčević, 2015, diplomsko delo Opis: Tema diplomske naloge je vzroki nezaželenega vedenja delavcev na delovnem mestu. Z diplomsko nalogo želimo opredeliti vzroke nezaželenega vedenja delavcev na delovnem mestu in dodobra preučiti posledice nezaželenega vedenja delavcev za podjetje.
Diplomska naloga je razdeljena na štiri ključna poglavja. V prvem delu diplomske naloge bomo podali splošne informacije in lastnosti delovnega mesta. Dotaknili se bomo tudi teme motivacije na delovnem mestu in zadovoljstvo delavcev na delovnem mestu.
V drugem delu bomo našteli in opisali ključne vzroke nezaželenega vedenja delavcev na delovnem mestu. Vzroki, katere bomo obravnavali so sledeči: neustrezni delovni pogoji, nerazumevanje s sodelavci in nadrejenimi, nezadovoljstvo s plačo in ostalimi dodatki, enoličnost dela, mobbing na delovnem mestu in nezmožnost napredovanja in prevzemanja odgovornosti.
V tretjem delu diplomske naloge se bomo osredotočili na posledice nezaželenega vedenja delavcev na podjetje. Ključne posledice so: odpovedi delovnega razmerja, večja želja po predčasni upokojitvi, izguba produktivnosti ipd.
V zadnjem delu diplomske naloge sledi raziskovalni del, v katrerem bomo podali analizo ankete, ki smo jo izvedli. Analiza ankete bo vsebovala grafično ponazoritev kot tudi obrazložitev pridobljenih rezultatov.
Ključne besede: delovno mesto, nezaželeno vedenje, vzroki, nezadovoljstvo, mobing, delovni pogoji, diplomske naloge
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 1200; Prenosov: 210
Celotno besedilo (604,93 KB) |
7. IZBOLJŠANJE DELOVNIH IN BIVALNIH POGOJEV ZA VZREJO GOVEJE ŽIVINE NA KMETIJI FONMetoda Osolnik, 2014, diplomsko delo Opis: Vsakodnevno opravljanje kmečkih opravil terja od kmeta veliko fizičnega napora. Še posebno, če prostorske in delovne površine niso prilagojene tako, da bi delo potekalo nemoteno, se pravi kar se da hitro in brez prevelikih naporov.
Problem, ki smo ga obravnavali v diplomski nalogi, predstavljajo neprimerna ureditev hleva in slabi delovni pogoji, ki podaljšujejo delovne procese. Obravnavali pa smo tudi oteževalne okoliščine, ki jih povzroča velika razdrobljenost kmečke posesti.
Področje dela je usmerjeno na zbiranje podatkov o obstoječem stanju in analiziranje le-tega. Raziskovanje je osredotočeno v to, kako bomo najhitreje, najceneje in pa učinkovito prišli do novega delovnega okolja oziroma novega hleva, ki je nujno potreben.
Z raziskavo smo ugotovili, da pomanjkanje prostora in neprimerna urejenost hleva in njegove okolice močno vplivata na čas in učinkovitost dela v hlevu. Ko smo odkrili možne izboljšave, smo dobili način izvedbe dela, ki je najbolj učinkovit za prisotne v delovnem procesu ter za samo živino.
Z diplomsko nalogo bomo poglobili znanje o pogojih, ki so potrebni za dobro počutje živali, kar je osnovni pogoj za ekonomsko uspešnost govedorejske kmetije. Objekt bo služil sodobni proizvodnji mleka z upoštevanjem kriterijev EU.
Rezultati naloge so: predlog ureditve novega hleva, skrajšanje delovnega časa, omogočeno nemoteno gibanje po hlevu in doseženi optimalni pogoji dela. Z uvedbo novega objekta smo zmanjšali tudi tveganje nesreč na delovni površini, do katerih pride zaradi pomanjkanja prostora in drugih dejavnikov.
Ključne besede: kmetijstvo, hlev − delovni prostor oziroma površina, hlevska oprema, optimalni delovni pogoji, izboljšava procesa
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 1240; Prenosov: 204
Celotno besedilo (3,61 MB) |
8. VPLIV DELOVNIH IN ORGANIZACIJSKIH DEJAVNIKOV NA NASTANEK SINDROMA IZGOREVANJA V SOCIALNOVARSTVENIH ZAVODIH V REPUBLIKI SLOVENIJILjiljana Leskovic, 2014, doktorska disertacija Opis: V nalogi smo raziskali vpliv delovnih in organizacijskih spremenljivk na izgorevanje pri zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi v socialnovarstvenih zavodih Slovenije. Za zbiranje primarnih podatkov smo oblikovali dva modificirana anketna vprašalnika: modificiran vprašalnik MBI obravnava izgorelost pri delu, modificiran vprašalnik JDI pa obravnava zadovoljstvo pri delu. Kontrolna lista psihosomatskih motenj temelji na mednarodni klasifikaciji psihosomatskih motenj. Z anketiranci smo opravili tudi strukturiran intervju, ki obsega vprašanja o doživljanju delovne situacije, medosebnih odnosov z oskrbovanci in njihovimi svojci ter doživljanju starosti kot posebnega življenjskega obdobja. Raziskava je zajela deset socialnovarstvenih zavodov, vprašalnik je izpolnilo 228 zaposlenih.
Ključne besede: Izgorevanje na delovnem mestu, delovni pogoji, organizacijske spremenljivke, socialnovarstveni zavodi
Objavljeno: 18.09.2014; Ogledov: 2113; Prenosov: 426
Celotno besedilo (5,38 MB) |
9. PROBLEMATIKA STAREJŠIH DELAVCEV V GORENJSKI BANKI D.D., KRANJMaja Anžič, 2013, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Problematika starejših delavcev v Gorenjski banki d.d., Kranj je sestavljeno iz dveh sklopov - teoretičnega in empiričnega.
V teoretičnem delu magistrske naloge opisujemo dejstva ter opozarjamo na problematiko starejšega prebivalstva, predvsem na pogoje dela ter obremenjenost na delovnem mestu. Najprej smo predstavili posledice staranja prebivalstva, opozorili na diskriminacijo starejših delavcev in medgeneracijsko solidarnost, predstavili ukrepe za zaposlovanje starejših delavcev ter opozorili na problematiko izobraževanja in zdravja starejših delavcev.
V empiričnem delu smo opravili raziskavo v Gorenjski banki d.d., Kranj. Z anketo smo zbrali mnenja starejših delavcev glede zadovoljstva z delovnimi pogoji ter kakšne so prilagoditve delovnih mest, ali se starejši delavci še vedno počutijo koristne pri svojem delu in če čutijo možnost kariernega napredovanja, ali starejši delavci od ostalih sodelavcev čutijo podporo in pomoč na delovnem mestu ter ali imajo starejši delavci možnost udeleževanja na raznih izobraževanjih.
Ugotovilo smo, da so anketiranci v Gorenjski banki d.d., Kranj večinoma zadovoljni z delovno opremo na svojem delovnem mestu, samo delovno mesto pa je največkrat prilagojeno s primernim ekranom ter z ustreznejšim stolom, kar sta dva bistvena koraka za lažje delo starejših delavcev. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je manj kot 50 % starejšim delavcem omogočeno delo v količinsko manjšem obsegu, ter da se starejši delavci v večini še vedno čutijo koristne pri svojem delu, vendar pa se večina starejših delavcev ne čuti več zmožnega karierno napredovati. Ugotovili smo tudi, da so v povprečju starejši delavci občasno deležni pomoči in podpore mlajših sodelavcev in vodij ter da ima večina starejših delavcev možnost udeleževanja na izobraževanjih in se jih v večji meri tudi udeležujejo.
Ključne besede: starejši delavec, delavec, delovni pogoji.
Objavljeno: 28.02.2014; Ogledov: 1353; Prenosov: 108
Celotno besedilo (2,57 MB) |
10. PRAVICA DO STAVKE: PRAVNA UREDITEV V SLOVENIJI IN NA POLJSKEMGregor Goldinskij, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele, ki sicer predstavljajo celoto. Prvi del obravnava pravne vire z področja kolektivnega delovnega prava s posebnim oziroma na določbe, ki se nanašajo na industrijske akcije, še posebej na stavko kot eno izmed najprepoznavnejših pojavnih oblik le teh. Pravica do stavke je v obeh državah ustavna pravica. V Sloveniji je urejena v 77. čl. Ustave RS, na Poljskem pa imajo v skladu s 3. odst. 59. čl. Ustave RP sindikati pravico do organiziranja delavskih stavk ali drugih oblik protestnih ukrepov ob upoštevanju omejitev, ki jih določa zakon. Konkretizaciji ustavnih določb sta opredeljeni v Zakonu o stavki, ki se še vedno smiselno uporablja v Republiki Sloveniji na podlagi 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in na Poljskem v Zakonu iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov. Mednarodni akti, ki urejajo stavko so predvsem Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja in Spremenjena evropska socialna listina, ki pa je Poljska v nasprotju z Slovenijo še ni ratificirala.
Drugi del obravnava kolektivne delovne spore in na kratko postopek njihovega reševanja. Na Poljskem Zakon iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov v 1. čl. slednjega definira kot:»spor med delavci in enim ali več delodajalci, ki se nanaša na delovne razmere, plače ali socialne dajatve, kot tudi sindikalne pravice in interese delavcev ali drugih skupin oseb, ki imajo pravico ustanoviti sindikat«. V primerjavi z Poljsko je bila opredelitev pojma KDS po veljavni slovenski pravni ureditvi doslej lahko le približna. KDS je pravni pojem, ki ga v slovenski pozitivnopravni ureditvi prvič omenja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Popolna opredelitve KDS v našem pravnem sistemu ni mogoča. Za to obstajata predvsem dva razloga. Prvi je ta, da na področju industrijskih akcij imamo še vedno stari Zakon o stavki in da je Zakon o kolektivnih pogodbah bil sprejet šele leta 2006. Razen stavke naš pravni sistem ne ureja drugih oblik industrijskih akcij. Drugi razlog pa je skromna sodna praksa, ki se ni mogla razviti zaradi zastarele, pomanjkljive zakonodaje. Določen vpliv na raven delovnih sporov ima tudi skromno strokovno izročilo.
Tretji del obravnavane teme se začenja z definicijo stavke v obeh pravnih sistemih in analizo pravice do stavke ter njenega razvoja. Nadalje je predstavljena zakonitost različnih pojavnih oblik industrijskih akcij, ki jim predvsem v Sloveniji manjka zakonske ureditve. Sledi analiza postopkov pri organiziranju in izvedbi stavke (formalni in materialni pogoji zakonitosti stavke, organiziranje in napoved stavke, klavzula o socialnem mire ipd.). Za tem so navedene pravne posledice stavke (odpoved pogodbe o zaposlitvi, nadomestilo plače in ostali prejemki). Pred zaključkom pa še sledi prikaz v glavnem neustrezne zakonodaje, ki določa omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih in v javnih službah ter odškodninska odgovornost za škodo zaradi stavke.
Ključne besede: Ključne besede: pravni viri kolektivnega delovnega prava, kolektivni delovni spor, stavka, pravica do stavke, industrijske akcije, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne posledice stavke, omejitev pravice do stavke nekaterim kategorijam delavcev, odškodninska odgovornost.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 3466; Prenosov: 482
Celotno besedilo (993,75 KB) |
