| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Individualni in situacijski dejavniki delovne učinkovitosti oseb s statusom invalidne osebe
Nina Fekonja, 2017, magistrsko delo

Opis: V preteklosti je veliko raziskovalcev preučevalo odnos med delovno učinkovitostjo in mnogoterimi različnimi dejavniki. V pričujoči nalogi smo pozornost namenili odnosu, ki ga oblikuje delovna učinkovitost z izbranimi psihološkimi koncepti na populaciji zaposlenih invalidnih oseb. Uporabljeni so bili vprašalniki o delovni učinkovitosti, vprašalnik delovnih zahtev in resursov, vprašanje o delovnem zadovoljstvu in vprašalnik spoprijemanja s stresom. V raziskavi je sodelovalo 137 oseb, ki imajo status invalida in so zaposlene na prostem trgu dela, v invalidskem podjetju ali v zaposlitvenem centru. Rezultati so pokazali, da delovno učinkovitost najbolje napovedujejo raznolikost delovnih nalog in opora sodelavcev kot koncepta delovnih zahtev in resursov ter usmerjenost na problem, manj uporabne strategije in novejša dimenzija uporabe substanc in humorja kot strategije spoprijemanja s stresom. Pokazale so se tudi signifikantne razlike med skupinami glede na vrsto zaposlitve in delovne zahteve ter resurse. Do statistično pomembnih razlik je prišlo na dimenziji opora sodelavcev in poddimenziji instrumentalna opora sodelavcev med zaposlenimi v zaposlitvenem centru in zaposlenimi v invalidskem podjetju ter zaposlenimi v zaposlitvenem centru ter na prostem trgu dela. Do statistično pomembnih razlik je prišlo še med zaposlenimi glede na vrsto zdravstvenih težav in samooceno lastnih omejitev. Posamezniki, ki imajo psihofizične poškodbe in/ali bolezni, vrednotijo svoje težave višje oz. jih pri delu ovirajo bolj kot tiste, ki imajo bodisi samo fizične poškodbe in/ali bolezni bodisi samo psihične poškodbe in/ali bolezni. Ugotovitve tako nakazujejo, da je socialna opora na delovnem mestu bistvena sestavina uspešnega kadra, še posebej, ko govorimo o ranljivih skupinah. Nedvomno je vsaka invalidna oseba individuum zase, zato je edino pravilno, da je deležna individualne obravnave, pri posploševanju rezultatov moramo biti tako skrajno previdni. Kljub temu pa dobljeni podatki dajejo neke grobe smernice za nadgradnjo nadaljnjega dela z zaposlenimi invalidi, da bo zadovoljstvo s sodelovanjem prisotno, tako na strani delodajalca kot na strani zaposlenega invalida.
Ključne besede: invalidi, delovna učinkovitost, delovno zadovoljstvo, delovne zahteve in resursi, spoprijemanje s stresom
Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 387; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Vloga kognitivnih napak pri izgorelosti in depresivnosti
Nina Bartol, 2017, magistrsko delo

Opis: Pričujoče delo je imelo dva glavna namena. Prvi namen je bil izvesti validacijo vprašalnika CDS (the Cognitive Distortions Scale), ki je bil za potrebe tega dela preveden in prirejen slovenskemu okolju. Drugi namen pa je bil preučiti odnos med kognitivnimi napakami in izgorelostjo oz. depresivnostjo ter moderatorsko vlogo, ki jo kognitivne distorzije igrajo v odnosu med izgorelostjo in depresivnostjo ter delovnimi zahtevami in resursi. V okviru tega dela sta bili izgorelost in depresivnost obravnavani kot ena entiteta. V raziskavo je bilo vključenih 210 zaposlenih z različno izobrazbo, statusom zaposlitve in delovnim časom. Izpolnjevali so vprašalnik, sestavljen iz demografskih postavk, vprašalnik kognitivnih napak (CDS), vprašalnik iracionalnih prepričanj (WIB-Q), vprašalnik izgorelosti (OLBI), vprašalnik depresivnosti (PHQ-9), vprašalnik delovnih obremenitev in resursov ter vprašalnik izkustva ter ocenjevanja dela (VBBA). Rezultati so pokazali, da vprašalnik kognitivnih napak (CDS) izkazuje ustrezno zanesljivost in veljavnost na slovenskem vzorcu ter da je njegova struktura enofaktorska. Poleg tega so rezultati potrdili, da v korelaciji med izgorelostjo in kognitivnimi napakami ter depresivnostjo in kognitivnimi napakami ni pomembnih razlik. Rezultati so nadalje pokazali, da imajo kognitivne napake statistično pomembno vlogo moderatorja v odnosu med izgorelostjo ter splošnimi delovnimi obremenitvami in avtonomijo oz. svobodo odločanja ter v odnosu med depresivnostjo in splošnimi delovnimi obremenitvami, oporo nadrejenih ter kognitivnimi obremenitvami. V odnosih med izgorelostjo oz. depresivnostjo in preostalimi preverjanimi delovnimi obremenitvami in resursi kognitivne distorzije nimajo statistično pomembne vloge moderatorja. Tovrstne rezultate je mogoče razložiti z modelom delovnih zahtev in virov, ki pojasnjuje, da lahko delovni resursi omilijo delovne obremenitve in da delovne obremenitve krepijo delovne resurse. Kljub nekaterim omejitvam je pričujoče delo lahko uporabno pri klinični praksi in prepoznavanju podobnosti med izgorelostjo in depresivnostjo ter lahko predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: kognitivne napake, izgorelost, depresivnost, delovne zahteve, delovni resursi
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 556; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
Vloga delovnih značilnosti in kognitivnih napak pri izgorelosti, depresivnosti in anksioznosti zaposlenih
Tjaša Frey-Gorše, 2018, magistrsko delo

Opis: Izgorelost je bila nekoč smatrana kot bolezen menedžerjev, toda v današnjem času, ko smo priča vse večjim spremembam tudi na delovnem mestu, lahko prizadane kogarkoli. V pričujoči raziskavi nas je zanimala vloga delovnih značilnosti v odnosu med kognitivnimi napakami in izgorelostjo, prav tako pa smo preverili, ali se tovrstne povezave pojavljajo tudi pri anksioznosti in depresivnosti. Tako smo raziskali, ali kognicija oz. negativna prepričanja napovedujejo anksioznost, depresijo in izgorelost in kako na omenjene konstrukte vplivajo delovne zahteve in viri. Uporabili smo vprašalnike delovnih zahtev in resursov, Vprašalnik izgorelosti (OLBI), Vprašalnik stresa, anksioznosti in depresije (DASS-21) ter Vprašalnik kognitivne triade (CTI). V raziskavi je sodelovalo 177 oseb, od tega 143 (75,7 %) žensk in 43 (24,3 %) moških v starosti med 26 in 62 let (Mstarost=39 let), ki so zaposlene in delajo vsaj 20 ur tedensko. Rezultati so pokazali, da kognitivna triada statistično pomembno napoveduje depresijo, anksioznost in obe poddimenziji izgorelosti, pri čemer se je kot statistično pomemben napovednik izkazala le poddimenzija pogled na sebe. Rezultati odnosa med delovnimi zahtevami in depresijo, anksioznostjo ter izgorelostjo so pokazali, da splošne delovne zahteve statistično pomembno napovedujejo vse tri konstrukte. Delovni resurs raznolikost delovnih nalog statistično pomembno napoveduje izgorelost, medtem ko delovni resurs avtonomija depresijo in poddimenzijo izgorelosti – odtujenost od dela. Kot statistično pomemben napovednik depresije, anksioznosti in izgorelosti (a le poddimenzije odtujenost od dela) se je izkazala tudi socioemocionalna opora nadrejenih, pri čemer se to ni pokazalo pri opori s strani sodelavcev. Test interakcije ni pokazal, da bi se delovne zahteve močneje povezovale z izgorelostjo v situaciji, ko bi bila kognitivna triada močneje izražena.
Ključne besede: kognitivna triada, stres, izgorelost, anksioznost, delovne zahteve in resursi, multipla regresija
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 227; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici