Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Fluktuacija zaposlenih je dandanes velik izziv za podjetja na informacijsko-tehnološkem področju, saj zaposleni pogosto menjavajo delodajalce. Ustvarjanje okolja, ki spodbuja blagostanje zaposlenih, je ključno za ohranjanje usposobljenega osebja in omilitev izgube talenta. Naša tedenska dnevniška študija, izvedena v avstrijskem IT podjetju (n=52), je raziskala odnos med delovnimi zahtevami, delovnimi viri in blagostanjem zaposlenih, pri čemer smo upoštevali mediacijsko vlogo delovne zavzetosti in načina preživljanja prostega časa. Rezultati so razkrili, da je vpetost pomemben napovednik delovnega zadovoljstva, medtem ko je bila vitalnost negativno povezana s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo. Avtonomija je bila negativno povezana s stresom na delovnem mestu, podpora sodelavcev pa pozitivno povezana z zadovoljstvom pri delu in negativno s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo. Poleg tega je bil delovni pritisk pozitivno povezan s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo, medtem ko se je čustveni napor pozitivno povezoval zgolj s čustveno izčrpanostjo. Slednje ugotovitve poudarjajo pomemben vpliv teh dejavnikov na blagostanje zaposlenih in ponujajo vpogled organizacijam, kadrovskim oddelkom, vodjem in zaposlenim za kultiviranje pozitivnih delovnih kultur in okolij. Takšno delovno okolje lahko spodbuja angažiranost, motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, kar navsezadnje prispeva k organizacijskemu uspehu.
Ključne besede: delovne zahteve, delovni viri, počutje zaposlenih, delovna zavzetost, prostočasne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 15
Celotno besedilo (913,91 KB)

Opis: Pojav izgorelosti je zadnjih nekaj desetletjih pridobil pozornost tako splošne javnosti kot tudi znanstvenega raziskovanja. Čeprav je najpogosteje definiran kot sindrom, ki je povezan z delom, lahko močno zaznamuje posameznikovo delovanje tudi izven delovnega konteksta. V tej nalogi smo se proučevali na kognitivne in psihofiziološke vidike izgorelosti, ki so v literaturi manj raziskani. V empiričnem delu naloge smo se osredotočili na osrednji simptom izgorelosti, tj. izčrpanosti zaradi dela (tako poklicnega kot študijskega) ter delovne zahteve v povezavi s kognitivnim in psihofiziološkim delovanjem, s poudarkom na variabilnosti v srčnem utripu (HRV). Natančneje smo želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana z različnimi vidiki kognitivnega delovanja, kako sta zahtevnost nalog in izčrpanost povezani s HRV, ter ali splošna izčrpanost moderira odnos med zahtevami in kognitivnim ter psihofiziološkim delovanjem. V prvem poglavju je najprej opisano splošno teoretično ozadje, nato pa sledijo tri empirične študije. V prvi študiji, opisani v drugem poglavju, smo s prečnim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana s samoporočanimi kognitivnimi težavami ter uspešnostjo reševanja nalog pozornosti in inhibicije. Ugotovili smo, da se izčrpanost povezuje predvsem s samoporočanimi kognitivnimi težavami, medtem ko zanesljive povezave z uspešnostjo reševanja kognitivnih nalog ni bilo. Nadalje smo v drugi študiji, ki jo opisujemo v tretjem poglavju, z dnevniškim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli ugotoviti, kako se delovne zahteve in izčrpanost spreminjata na dnevni ravni ter kakšna je njuna povezava z vsakodnevnimi kognitivnimi težavami in spodrsljaji ter HRV. Ugotovitve te raziskave kažejo, da so dnevne delovne zahteve povezane z izčrpanostjo ter da je ta odnos izrazitejši za tiste z višjo ravnjo splošne izčrpanosti od dela. Rezultati kažejo tudi, da je dnevna izčrpanost povezava z več samoporočanimi kognitivnimi težavami. Dnevna izčrpanost ni bila povezana s HRV, medtem ko je splošna izčrpanost bila povezana z nižjimi vrednostnimi HRV. V zadnji, tretji študiji, ki jo opisujemo v četrtem poglavju, smo navedene odnose želeli proučiti še na eksperimentalni ravni. Na vzorcu študentov smo preverili, kako se različna zahtevnost kognitivnih nalog povezuje s HRV ter kakšna je vloga splošne izčrpanosti v tem odnosu. Izsledki študije kažejo, da je višja zahtevnost naloge povezana s spremembo v HRV, pri tem pa se nakazuje pomembna vloga izčrpanosti v tem odnosu. Nalogo zaključujemo s splošno diskusijo izvedenih študij in navedbo omejitev ter idej za prihodnje raziskovanje. Ugotovitve izvedenih raziskav dajejo dodatni vpogled v dinamiko odnosa med dnevnimi delovnimi zahtevami in izčrpanostjo v procesu izgubljanja energetskih virov ter pojasnjujejo vlogo splošne izčrpanosti v tem odnosu. Prepoznavanje kognitivnih in fizioloških vidikov izgorelosti je pomembno za razumevanje osnovnih mehanizmov in obravnavo izgorelosti ter razvoj učinkovitih intervencij.
Ključne besede: izgorelost, kognicija, HRV, delovne zahteve
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 300; Prenosov: 98
Celotno besedilo (3,25 MB)

Opis: Številne raziskave na področju varnosti in zdravja pri delu poudarjajo povezave psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu z doživljanjem stresa ter odražanjem tega tako na telesnem kot duševnem zdravju zaposlenih. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na napovedno vrednost nekaterih psihosocialnih dejavnikov tveganja na duševno zdravje zaposlenih. Namen naše raziskave je bilo ugotoviti, ali se prisotnost nekaterih psihosocialnih značilnosti delovnega okolje odraža tudi pri duševnem zdravju zaposlenih. V raziskavi je sodelovalo 199 zaposlenih z različnimi vrstami zaposlitve, ki so izpolnjevali več različnih vprašalnikov: Vprašalnik delovnih zahtev in virov, Vprašalnik delovne negotovosti, Vprašalnik konflikta med delom in družino ter Lestvico duševnega zdravja MHI-18, ki smo jo v ta namen prevedli iz angleškega jezika. Rezultati so pokazali, da so najpomembnejši prediktorji, ki duševno zdravje zaposlenih napovedujejo negativno, konflikt med delom in družino zaradi utrujenosti, ki nastane zaradi dela, sledita pa časovni konflikt med delom in družino, ki nastane zaradi dela in delovna negotovost. Ugotovili smo tudi, da podpora s strani sodelavcev pomembno pozitivno napoveduje duševno zdravje zaposlenih.
Ključne besede: psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu, duševno zdravje, delovne zahteve in viri, delovna negotovost, konflikt med delom in družino
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 1766; Prenosov: 329
Celotno besedilo (888,06 KB)

Opis: Izgorelost je pojav s številnimi negativnimi posledicami tako na individualnem nivoju kot na nivoju organizacije. Prisotna je v številnih poklicih, v zdravstvu in na oddelkih z zelo bolnimi, je lahko izgoreli posameznik veliko tveganje. Namen te naloge je zato proučiti izgorelost na medicinskih sestrah, ki delajo na oddelkih intenzivne medicine, ter dejavnike, ki so povezani z izgorelostjo, s tem pa podati smernice ustreznega preoblikovanja delovnega procesa. V analizo smo vključili nekatere demografske značilnosti (npr. spol, starost, izobrazba, delovna doba, oblika zaposlitvene pogodbe, vodilni položaj, krajši delovni čas, izmensko delo, število opravljenih delovnih ur v dnevu in tednu, število dni od zadnjega prostega dne) ter delovne zahteve in vire. Vprašalnik delovnih zahtev in virov smo po fokusnih skupinah, v katerih je sodelovalo 16 udeleženk, ustrezno priredili za točno specifično poklicno skupino, na kateri so bile opravljene analize. Naš vzorec je sestavljalo 126 medicinskih sester, ki so zaposlene na oddelkih intenzivne medicine v Sloveniji. Opravili smo več multiplih regresij in ugotovili, da sta najpomembnejša napovednika izgorelosti čustvene in kvalitativne zahteve. Dodatne analize so pokazale, da opora zdravnikov pomembno zmanjšuje izčrpanost pri medicinskih sestrah, medtem ko avtonomija pomembno zmanjšuje oslabljen kognitivni nadzor.
Ključne besede: izgorelost, delovne zahteve in delovni viri, medicinske sestre, oddelki intenzivne medicine, BAT vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1618; Prenosov: 326
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Izgorelost in depresivnost sodita med najpogostejši duševni motnji v delovnem okolju in se povezujeta s številnimi negativnimi posledicami, tako na osebni ravni kot tudi na ravni organizacije. Namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti individualne dejavnike in dejavnike, ki vplivajo na razvoj motenj po izteku delovnega časa. Tako smo raziskali, kako se z izgorelostjo in depresivnostjo povezujejo z delom povezana iracionalna prepričanja (neuspeh in zahteve uspešnosti), prenos dela v zasebno življenje, kognitivne delovne zahteve, čustvene delovne zahteve, afektivna ruminacija in miselni odklop. V raziskavo je bilo vključenih 207 zaposlenih oseb, v starostnem razponu od 20 do 69 let, od tega je bilo 54,1 % žensk. Udeleženci so imeli različne stopnje izobrazbe, delo so opravljali na različnih poklicnih področjih. Izpolnjevali so vprašalnik z demografskimi podatki, nato pa testno baterijo, sestavljeno iz vprašalnika izgorelosti (MBI- GS), vprašalnika o bolnikovem zdravju (PHQ-9), vprašalnika z delom povezanih iracionalnih prepričanj (WIB-Q), vprašalnika kazalnikov dela in zasebnosti (WHIB), vprašalnika ruminacije v zvezi z delom (WRRQ) in vprašalnika delovnih zahtev in virov. Zastavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo hierarhične multiple regresije in mediacijskih analiz, kjer smo v vlogo mediatorjev postavili afektivno ruminacijo in miselni odklop. Rezultati so pokazali, da se izgorelost in depresivnost povezujeta s podobnimi konstrukti, iz česar lahko sklepamo, da je ločevanje med motnjama v poklicnem okolju oteženo. Med napovednike izgorelosti umeščamo afektivno ruminacijo, miselni odklop in prenos dela v zasebno življenje, depresivnost pa statistično pomembno napoveduje le afektivna ruminacija. Mediacijske analize nam povedo, da se neuspeh preko afektivne ruminacije povezuje z izgorelostjo in depresivnostjo, preko miselnega odklopa pa le z izgorelostjo. Prenos dela v zasebnost se preko miselnega odklopa povezuje z obema odvisnima spremenljivkama (izgorelostjo in depresivnostjo), čustvene delovne zahteve pa se preko afektivne ruminacije povezujejo le z izgorelostjo. Rezultati mediacijskih analiz, kjer v vlogi neodvisnih spremenljivk nastopajo zahteve uspešnosti in kognitivne delovne zahteve, kažejo, da se te niso izkazale kot statistično pomembne.
Ključne besede: izgorelost, depresivnost, z delom povezana iracionalna prepričanja, prenos dela v zasebno življenje, čustvene delovne zahteve, kognitivne delovne zahteve, afektivna ruminacija, miselni odklop
Objavljeno v DKUM: 18.02.2019; Ogledov: 1900; Prenosov: 552
Celotno besedilo (1,15 MB)