Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Znotraj delovnega okolja se konstantno srečuje več različnih generacij, najnovejša generacija, ki trenutno vstopa na trg dela pa je generacija Z. Vsaka generacija ima lastne značilnosti in vrednote, ki oblikujejo njihovo vedenje, zato je zelo pomembno, da organizacija pozna njihove vrednote in oblikuje takšno delovno okolje, v katerem se bodo vsi posamezniki počutili dobro. Le-to se lahko doseže s konceptom ujemanje posameznik-organizacija, ki opisuje, da kongruenca vrednot posameznika in organizacije vodi v pozitivne izide na obeh straneh – zaposleni so na delu zadovoljni in doživljajo pozitivne občutke, organizaciji pa njihova uspešnost pripelje dobre poslovne rezultate. V magistrski nalogi smo raziskovali, kako se vrednote generacije Z v Sloveniji ujemajo z vrednotami podjetij domačega in tujega kapitala v Sloveniji. V raziskavo je bilo zajetih skupno 111 podjetij, na vprašalnik pa je v celoti odgovorilo 116 posameznikov rojenih med letoma 1996 in 2004, povprečne starosti 25 let. Ugotovljeno je bilo, da slovenska generacija Z daje večjo pomembnost vrednotam, ki jim sledijo podjetja domačega kapitala, da tako domača, kot tuja podjetja v Sloveniji v večini sledijo enakim vrednotam, ter da se generaciji Z zdi ujemanje posameznika z organizacijo pomembno in zato tudi pri izbiri organizacije upoštevajo njene vrednote. Prav tako si želijo delovnega okolja z dobrimi medosebnimi odnosi in kjer je poskrbljeno za njihovo zdravje, od vodje pa si najbolj želijo, da je na svojem področju kompetenten, da zna dobro komunicirati in upoštevati želje svojega tima. Raziskava, kot ena izmed prvih na tem področju, ponuja prvi vpogled v delovne in osebne vrednote slovenske generacije Z, preučuje kakšen pogled ima generacija Z na delovno okolje ter daje izhodišča za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: ujemanje posameznik-organizacija, generacija Z, delovne vrednote, organizacijske vrednote, delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 558; Prenosov: 71
Celotno besedilo (3,30 MB)

Ključne besede: organizacija poslovanja, vedenje, behaviorizem, organizacijski sistemi, organiziranost, organizacija, evalvacija, ocenjevanje, organizacijske strukture, uspešnost poslovanja, vodenje, TQM, management, celovita kvaliteta, uporaba človeških zmogljivosti, rezultati, organizacijska kultura, življenjski cikel, človeški potencial, vrednote, učni proces, spremembe, medkulturna komunikacija, individualizem, osebnost, psihologija osebnosti, čustva, zaznavanje, motiviranje, delovne skupine, zaposlenost, moč, enakopravnost, konflikti, reševanje problemov, pogajanje, modifikacija, samospoznavanje, stres
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1626; Prenosov: 125
Povezava na celotno besedilo

Opis: Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih sta v zadnjem času ena najpomembnejših nalog s katero se ukvarjajo vodje v podjetjih. Z njima je mogoče vplivati na storilnost in boljše rezultate zaposlenih. Motivirani zaposleni so predani svojemu delu, prizadevajo si doseči zastavljene cilje tako, da svoje lastne cilje povezujejo s skupnimi cilji podjetja. Ustrezna motivacija vpliva na povečano produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih, zmanjšajo se izostanki z dela, kar posledično vpliva na zmanjšanje stroškov in izboljšanje poslovanja celotnega podjetja. Naloga vodij je torej jasna, za vzpostavitev učinkovitega motivacijskega procesa morajo ugotoviti, kateri so prevladujoči motivacijski dejavniki v podjetju in jih učinkovito uporabiti za povečanje delovne motivacije. Z raziskavo, ki smo jo izpeljali v okviru prodajne funkcije podjetja Impol smo želeli raziskati in predstaviti ključne motivacijske dejavnike in njihov vpliv na kakovost opravljenega dela. Ugotoviti smo želeli, kako se zaposleni počutijo pri opravljanju svojega dela, kateri motivacijski dejavniki jih najbolj motivirajo, s čim so nezadovoljni oz. kaj je tisto, kar bi želeli spremeniti in izboljšati zato, da bi bili pri svojem delu še bolj motivirani. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da prodajnimi referenti v vseh treh komercialah navajajo podobne razloge za delo, in sicer brezskrbno življenje, zadovoljstvo in veselje do dela in boljša prihodnost svojih otrok. Glede na odgovore lahko trdimo, da na kakovost opravljenega dela vplivajo štirje dejavniki v naslednjem vrstnem redu: obseg dela, delovna klima, plača in osebno razpoloženje. Najvišjo povprečno oceno dajejo zaposleni odnosu do kakovosti in do dela, najnižjo pa možnostim razvoja kariere. Najbolj motivirano so, če je njihovo delo zanimivo in ustvarjalno, kadar lahko delajo s prijetnimi ljudmi in ko imajo občutek, da lahko nekaj dosežejo. Plača kot pomemben motivacijski dejavnik je šele na četrtem mestu, kljub temu pa si želijo izboljšav na področju plač in ostalih ugodnosti. Manj zadovoljni so tudi z možnostjo napredovanja obveščenostjo v podjetju in odnosi s sodelavci.
Ključne besede: Motivi, motivacijski dejavniki, demotivatorji, vrednote, vrednote podjetja, delovne vrednote, notranja motivacija, zunanja motivacija, prodajni referenti, Impol d.o.o., prodaja aluminijskih izdelkov, prodajna politika
Objavljeno v DKUM: 23.01.2012; Ogledov: 3285; Prenosov: 522
Celotno besedilo (1,80 MB)