Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Za današnje organizacije je ključno, da razumejo pričakovanja in zahteve mlade delovne sile ter uvedejo prilagoditve, ki so potrebne za njihovo dosego. Zato se v naši raziskavi osredotočamo na delovne vrednote kot pomemben motivacijski dejavnik v delovnem okolju. Usmerili smo se na obravnavo razlik v delovnih vrednotah med generacijama Y (milenijci) in generacijo Z ter na primerjavo teh vrednot z vrednotami izbranih mednarodnih organizacij. Cilj raziskave je ugotoviti, katere delovne vrednote so za vsako generacijo najpomembnejše in kako lahko organizacije prilagodijo svoje strategije za privabljanje in zadrževanje mladih zaposlenih. Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer je bila uporabljena spletna anketa, izvedena med mladimi zaposlenimi in študenti iz Slovenije ter Erasmus študenti na Portugalskem. V teoretičnem delu smo opredelili temeljne pojme povezane z delovnimi vrednotami. Dodatno smo delovne vrednote preučili tudi z vidika njihovega pomena in vloge pri motiviranju posameznikov in motiviranju v organizacijah. Za potrebe raziskave smo izvedli tudi dve anketi, da smo lahko mnenje obeh generacij med seboj primerjali. Prvi vprašalnik je bil v angleškem jeziku, namenjen študentom (generaciji Z) na izmenjavi na Portugalskem. Drug vprašalnik je bil namenjen mladim zaposlenim, ki predstavljajo generacijo Y v Sloveniji. Podatke smo tudi združili in delovne vrednote generacije Y in generacije Z primerjali z vrednotami izbranih globalnih organizacij. Ugotovili smo, da med generacijami Y in Z obstajajo statistično pomembne razlike pri petih delovnih vrednotah in sicer pri vplivu na organizacijo, avtoriteti vodenja, povratnih informacij, prepoznavnosti delovnih uspehov ter vplivu na rezultate. Generacija Y močno ceni povratne informacije v delovnem okolju, vpliv, ki ga ima na organizacijo, kako močna je avtoriteta pri njihovem vodenju ter kakšen je njihov vpliv na rezultate organizacije. Poleg tega so za generacijo Y absolutno nujne delovne vrednote dostop do informacij, varnost dela in ugodnosti na delovnem mestu. Nasprotno je za generacijo Z, katerim je zelo pomembno, da so njihovi uspehi na delovnem mestu prepoznani. Pri generaciji Z pa so bile ključne vrednote dostop do informacij, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter zanimivo delo. Dodatno smo izvedli tudi primerjavo delovnih vrednot generacije Y in Z z vrednotami izbranih petih mednarodnih organizacij. Primerjalna analiza je pokazala, da se generacija Z najbolje ujema z organizacijami, ki spodbujajo ustvarjalnost, fleksibilnost in dostop do informacij. Generacija Y pa išče organizacije, ki ponujajo stabilnost, podporo in priložnosti za napredovanje. Na koncu smo podali in oblikovali predloge za motiviranje mladih zaposlenih. Rezultati ponujajo pomemben vpogled v delovne vrednote mladih generacij in nudijo smernice za organizacije, kako se bolje prilagoditi njihovim pričakovanjem.
Ključne besede: Razlike med generacijama Y in Z, delovne vrednote, vrednote mednarodnih organizacij, dvigovanje motivacije mladega kadra.
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (4,28 MB)

Opis: Znotraj delovnega okolja se konstantno srečuje več različnih generacij, najnovejša generacija, ki trenutno vstopa na trg dela pa je generacija Z. Vsaka generacija ima lastne značilnosti in vrednote, ki oblikujejo njihovo vedenje, zato je zelo pomembno, da organizacija pozna njihove vrednote in oblikuje takšno delovno okolje, v katerem se bodo vsi posamezniki počutili dobro. Le-to se lahko doseže s konceptom ujemanje posameznik-organizacija, ki opisuje, da kongruenca vrednot posameznika in organizacije vodi v pozitivne izide na obeh straneh – zaposleni so na delu zadovoljni in doživljajo pozitivne občutke, organizaciji pa njihova uspešnost pripelje dobre poslovne rezultate. V magistrski nalogi smo raziskovali, kako se vrednote generacije Z v Sloveniji ujemajo z vrednotami podjetij domačega in tujega kapitala v Sloveniji. V raziskavo je bilo zajetih skupno 111 podjetij, na vprašalnik pa je v celoti odgovorilo 116 posameznikov rojenih med letoma 1996 in 2004, povprečne starosti 25 let. Ugotovljeno je bilo, da slovenska generacija Z daje večjo pomembnost vrednotam, ki jim sledijo podjetja domačega kapitala, da tako domača, kot tuja podjetja v Sloveniji v večini sledijo enakim vrednotam, ter da se generaciji Z zdi ujemanje posameznika z organizacijo pomembno in zato tudi pri izbiri organizacije upoštevajo njene vrednote. Prav tako si želijo delovnega okolja z dobrimi medosebnimi odnosi in kjer je poskrbljeno za njihovo zdravje, od vodje pa si najbolj želijo, da je na svojem področju kompetenten, da zna dobro komunicirati in upoštevati želje svojega tima. Raziskava, kot ena izmed prvih na tem področju, ponuja prvi vpogled v delovne in osebne vrednote slovenske generacije Z, preučuje kakšen pogled ima generacija Z na delovno okolje ter daje izhodišča za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: ujemanje posameznik-organizacija, generacija Z, delovne vrednote, organizacijske vrednote, delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 558; Prenosov: 95
Celotno besedilo (3,30 MB)

Ključne besede: organizacija poslovanja, vedenje, behaviorizem, organizacijski sistemi, organiziranost, organizacija, evalvacija, ocenjevanje, organizacijske strukture, uspešnost poslovanja, vodenje, TQM, management, celovita kvaliteta, uporaba človeških zmogljivosti, rezultati, organizacijska kultura, življenjski cikel, človeški potencial, vrednote, učni proces, spremembe, medkulturna komunikacija, individualizem, osebnost, psihologija osebnosti, čustva, zaznavanje, motiviranje, delovne skupine, zaposlenost, moč, enakopravnost, konflikti, reševanje problemov, pogajanje, modifikacija, samospoznavanje, stres
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1626; Prenosov: 129
Povezava na celotno besedilo

Opis: Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih sta v zadnjem času ena najpomembnejših nalog s katero se ukvarjajo vodje v podjetjih. Z njima je mogoče vplivati na storilnost in boljše rezultate zaposlenih. Motivirani zaposleni so predani svojemu delu, prizadevajo si doseči zastavljene cilje tako, da svoje lastne cilje povezujejo s skupnimi cilji podjetja. Ustrezna motivacija vpliva na povečano produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih, zmanjšajo se izostanki z dela, kar posledično vpliva na zmanjšanje stroškov in izboljšanje poslovanja celotnega podjetja. Naloga vodij je torej jasna, za vzpostavitev učinkovitega motivacijskega procesa morajo ugotoviti, kateri so prevladujoči motivacijski dejavniki v podjetju in jih učinkovito uporabiti za povečanje delovne motivacije. Z raziskavo, ki smo jo izpeljali v okviru prodajne funkcije podjetja Impol smo želeli raziskati in predstaviti ključne motivacijske dejavnike in njihov vpliv na kakovost opravljenega dela. Ugotoviti smo želeli, kako se zaposleni počutijo pri opravljanju svojega dela, kateri motivacijski dejavniki jih najbolj motivirajo, s čim so nezadovoljni oz. kaj je tisto, kar bi želeli spremeniti in izboljšati zato, da bi bili pri svojem delu še bolj motivirani. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da prodajnimi referenti v vseh treh komercialah navajajo podobne razloge za delo, in sicer brezskrbno življenje, zadovoljstvo in veselje do dela in boljša prihodnost svojih otrok. Glede na odgovore lahko trdimo, da na kakovost opravljenega dela vplivajo štirje dejavniki v naslednjem vrstnem redu: obseg dela, delovna klima, plača in osebno razpoloženje. Najvišjo povprečno oceno dajejo zaposleni odnosu do kakovosti in do dela, najnižjo pa možnostim razvoja kariere. Najbolj motivirano so, če je njihovo delo zanimivo in ustvarjalno, kadar lahko delajo s prijetnimi ljudmi in ko imajo občutek, da lahko nekaj dosežejo. Plača kot pomemben motivacijski dejavnik je šele na četrtem mestu, kljub temu pa si želijo izboljšav na področju plač in ostalih ugodnosti. Manj zadovoljni so tudi z možnostjo napredovanja obveščenostjo v podjetju in odnosi s sodelavci.
Ključne besede: Motivi, motivacijski dejavniki, demotivatorji, vrednote, vrednote podjetja, delovne vrednote, notranja motivacija, zunanja motivacija, prodajni referenti, Impol d.o.o., prodaja aluminijskih izdelkov, prodajna politika
Objavljeno v DKUM: 23.01.2012; Ogledov: 3285; Prenosov: 526
Celotno besedilo (1,80 MB)