| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
SAMO-ORGANIZACIJA PROCESOV INFORMACIJSKIH STORITEV
Mitja Kopina, 2018, doktorska disertacija

Opis: Klasične organizacije in pristopi k poslovanji po sistemu običajne prakse, danes ne zadovoljujejo več potreb vseh deležnikov. Oblike organizacij, vodenih od zgoraj navzdol in uprav zapriseženih maksimiranju dobička, pred vsemi drugimi cilji, tudi v dobi informatizacije, kot jo poznamo danes, ne zmorejo več ponuditi ustrezne mere zadovoljstva in ustvarjati konkurenčnega, inovativnega in trajnostno naravnanega razvoja. Ljudje se povezujemo odkar obstajajmo. Nove usmeritve prinašajo tri potrebne sile za ekonomsko revolucijo: nove trge in njihove nezadovoljene potrebe, nove tehnologije, ki lahko omogočijo dostopne in zadovoljive produkte in storitve in potrebo ljudi po novih oblikah organizacij. Trenutni poizkusi rešitev vse prepogosto ne temeljijo na vključevanju zadovoljevanja dejanskih in smiselnih potreb, ampak predvsem na ustvarjanju navideznih potreb ob sočasnem iskanju rešitev za zadovoljevanje le-teh. Trenutno najpogostejše uporabljana praksa upravljanja organizacij pa v veliki meri tudi prezira prav ključnega deležnika, to je zaposleni in njegove dejanske potrebe. Delovne skupine ali timi so skupina posameznikov z dopolnjujočimi si znanji, predani skupnemu namenu na način, da so za dosego cilja skupno odgovorni. Koncept uporabe timov ni nov, pa vendar se v zadnjem času iščejo in razvijajo novi pristopi na zanimive načine. Organizacije vse bolj vključujejo delovne skupine ali time kot osnovne organizacijske enote, ugotovile so namreč, da so delovne skupine učinkovite, saj vključujejo kombinacijo znanja, veščin in sposobnosti, ki jim omogoča hitro prilagajanje in izvedbo zahtevnih nalog. Zelo pogost pristop v zadnjem času so samo-organizirane delovne skupine (SODS). Ugotovljeno je, da so SODS boljše, učinkovitejše in povečujejo razvojno moč organizacije. Uporaba SODS temeljito spreminja tudi način dela in obliko organizacije v pozitivnem smislu. SODS imajo različne stopnje vendar pa v vsakem primeru spreminjajo tudi paradigmo vodenja, saj vse pogosteje skupine uporabljajo porazdeljeni ali deljeni način vodenja, kjer se vodstvena funkcija porazdeli med člane skupine ali pa se vodje v skupini menjavajo skladno določenim pravilom. Na eni strani samo-organizacija lahko deluje tudi zastrašujoče neorganizirano, zato navidezni neurejenosti in kaosu samo-organiziranosti, na drugi strani potrebno urejenost lahko zagotavljamo z urejenimi poslovnimi procesi. Poslovni procesi so središče današnje in prihodnje konkurenčnosti, organizacije pa se tudi že zavedajo, da je tako učinkovitost, kot kvaliteta storitev pogojena s procesi. Na temeljih procesne organiziranosti in hkratne uporabe načel samo-organiziranja, pa danes že nastajajo tudi povsem nove oblike organizacij, ki jih v tem delu poimenujemo samo-organizirane procesne organizacije ali SOPO. SOPO svoje temelje gradijo na principih samo-organiziranih skupin, vendar jih prilagojene poizkušajo prenesti na celo organizacijo, hkrati pa temelje procesne organiziranosti uporabljajo za razvoj novih, sebi lastnih a hkrati samo-organizaciji prilagojenih temeljnih, organizacijskih in drugih poslovnih procesov. V pričujočem delu smo na raziskavi treh primerov prikazali temelje nastajanja nove oblike SOPO iz različnih obstoječih organizacij, ovire in pomisleke, zadržke in ideje, z omejitvijo na področje IT storitvenih organizacij. V celoti oblikovane SODS, z uporabo prav vseh pričakovanih elementov v celoti sicer nismo odkrili, vendar je bilo v vseh treh primerih možno ugotoviti tako elemente SODS, kot usmeritev, željo in cilj po prehodu. Oblikovali smo tudi model, ki lahko postane temelj prikazovanja stopnje razvoja SODS in usmeritev organizacijam pri prehodu v novo obliko. Dokazali smo tudi, da je v navedenih obravnavanih primerih tovrstna organiziranost predstavljala pomemben dejavnik pri oblikovanju kvalitetnejših IT storitev, hkrati pa so temu načinu dela zaposleni bolj naklonjeni, kot obstoječim poslovnim procesom v raziskovanih organizacijah.
Ključne besede: samo-organizacija, poslovni procesi, delovne skupine, timi, deljeno vodenje, samo-organizirane procesne organizacije, SOPO, IT storitve, trajnostne organizacije, vodenje od spodaj navzgor, upravljanje znanja
Objavljeno: 31.01.2020; Ogledov: 1075; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

2.
3.
4.
ANALIZA DELOVANJA DELOVNIH SKUPIN V PROGRAMU HLADILNO ZAMRZOVALNIH APARATOV, GORENJE D.D.
Aleš Meh, 2012, diplomsko delo

Opis: Izboljšave na delovnih mestih predstavljajo gonilno silo nenehnega napredka in razvoja delovnega mesta ter osebnostnega razvoja zaposlenega. Eno od orodij, ki ustvarja takšne pogoje, je metoda 20 ključev, ki je v Slovenijo in podjetje Gorenje, d. d., prišlo pred nekaj leti in se uspešno vklopilo v obstoječi sistem. Vodenje delovnih skupin in njihovo delovanje na oddelku Montaže je zaradi obsega področja in velikega števila zaposlenih vedno predstavljal velik izziv. Ker smo želeli dobiti bolj podroben vpogled v njihovo delovanje in težave, s katerimi se spopadajo, smo v začetku leta 2011 izvedli anketo, ki je pokrila vse tri glavne skupine sodelujočih v proizvodnem procesu: delavce, vodje delovnih skupin in mojstre. Rezultati ankete so pokazali, da vse tri skupine podpirajo metodo 20 ključev in vidijo sestanke delovnih skupin kot pomoč za dosego skupnih ciljev. Kljub zadostni podpori vodjam delovnih skupin, tako s strani članov delovnih skupin kot mojstrov, in njihovemu pozitivnemu prepričanju o zadostni usposobljenosti za vodenje sestankov delovnih skupin, pa delovne skupine vseeno ne delujejo najbolje. Tako še vedno ostajajo siva področja delovanja, kjer bi lahko delovne skupine bolje opravile svoje poslanstvo: vsakodnevni sestanki, dodatno usposabljanje, večja angažiranost pri reševanju zastavljenih aktivnosti na sestankih delovnih skupin. Z namenom pomoči vodjam delovnih skupin pri vodenju sestankov delovnih skupin, smo začeli z izvajanjem mesečnih sestankov, kjer z vodji preverjamo mesečne rezultate in jim nudimo pomoč pri težavah, s katerimi so se soočili v preteklem mesecu. Prav tako smo jih bolj vključili v ocenjevanje urejenosti in organiziranosti delovnih mest s pomočjo anketnega vprašalnika ključa 1. Ena od ključnih stvari, ki jih potrebuje vodja delovnih skupin za vodenje sestankov, je obnovitveno izobraževanje o vodenju sestankov s poudarkom na reševanju konfliktnih situacij.
Ključne besede: kakovost, management kakovosti, metoda 20 ključev, vodja delovne skupine, delovne skupine, anketa, vodenje sestankov
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 1661; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici