| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv internega marketinga na delovno izgorelost zaposlenih, delovno zavzetost zaposlenih in pohvale na delovnem mestu v slovenskih podjetjih
Ana Repnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Interni marketing postaja eden izmed ključnih marketinških strategij podjetij. Podjetja z vlaganjem v svoje zaposlene na način, da usposabljajo in razvijajo njihove spretnosti ter sposobnosti, vplivajo na to, da so njihovi zaposleni motivirani za dobro opravljanje svojega dela. Tako torej interni marketing obravnava svoje zaposlene kot interne odjemalce, s katerimi poskuša podjetje vzpostaviti proces menjave in na ta način vplivati na zadovoljstvo svojih zaposlenih. V preteklosti in še danes raziskovalci dajejo vse večji poudarek prav tako na delovno izgorelost zaposlenih, ki se med njimi vse bolj pojavlja, zaradi prevelikega stresa ter delovnih obremenitev na delovnem mestu. V zvezi s tem sta povezani tudi delovna zavzetost zaposlenih in pohvale na delovnem mestu, ki na drugi strani pozitivno vplivajo na produktivnost ter pozitivne odnose. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili interni marketing, zapisali razsežnosti oz. dimenzije internega marketinga in vpliv internega marketinga na kakovost storitev. Poleg tega smo opredelili delovno izgorelost zaposlenih, proučili dejavnike, ki vplivajo na delovno izgorelost, simptome in posledice delovne izgorelosti ter preprečevanje in odpravljanje delovne izgorelosti. Prav tako smo opredelili delovno zavzetost zaposlenih, zapisali posledice in razsežnosti delovne zavzetosti zaposlenih, dejavnike, ki vplivajo na delovno zavzetost zaposlenih ter proučili krepitev delovne zavzetosti zaposlenih. Kot zadnje smo še opredelili pohvale na delovnem mestu in proučili izražanje pohval na delovnem mestu. V empiričnem delu smo raziskovali, ali so zaposleni v Slovenskih podjetjih delovno izgoreli in delovno zavzeti. Poleg tega smo raziskovali, ali interni marketing vpliva na delovno izgorelost zaposlenih, delovno zavzetost zaposlenih in na pohvale na delovnem mestu. Vse pridobljene podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil objavljen na socialnem omrežju Facebook, poleg tega pa smo spletni naslov anketnega vprašalnika poslali naključno izbranim anketirancem. Rezultati kažejo, da zaposleni v slovenskih podjetjih niso delovno izgoreli. Poleg tega smo ugotovili, da so zaposleni v slovenskih podjetjih delovno zavzeti, saj smo zastavljeno hipotezo delno potrdili. Ugotavljamo še, da interni marketing delno vpliva na delovno izgorelost zaposlenih, delovno zavzetost zaposlenih in na pohvale na delovnem mestu, saj smo vse tri hipoteze delno potrdili.
Ključne besede: interni marketing, delovna izgorelost zaposlenih, delovna zavzetost zaposlenih, pohvale na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 05.12.2024; Ogledov: 1; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

2.
Krepitev delovne zavzetosti policijskih vodij skozi koncept vodenja s cilji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Neža Primčič, 2024, diplomsko delo

Opis: Policija je ena od strukturno zahtevnih, velikih in pomembnih organizacij s primarno funkcijo zagotavljanja notranje varnosti v državi. Njeno delovanje in oblika organiziranosti je tema raziskovanja že od nekdaj, saj je ena najpomembnejših institucij in delov družbe. Da lahko takšna organizacija deluje, zagotavlja uspešnost, kakovost in učinkovitost je pomembno, da ima dobro vzpostavljen sistem vodenja in organiziranosti znotraj svoje strukture. S strani domačih in tujih preiskovalcev je za sistem vodenja in delovanja policijskih organizacij pogosto omenjan koncept MBO ali drugače imenovan koncept vodenja s cilji. Uvedba tega koncepta omogoča dvig motivacije in delovne zavzetosti skozi usmerjanje delovanja zaposlenih ter omogoči boljše delovanje in prilagajanje organizacije kot enote. Namen raziskave je ugotoviti ali lahko koncept MBO uvedemo v policijske organizacije ter s tem dvignemo tako delovno zavzetost zaposlenih kot tudi vodij, saj so vodje ključnega pomena za delovanje organizacije in motivacijo ter opravljanje nalog ostalih zaposlenih. Metoda, ki je bila uporabljena pri raziskovanju, je sistematični pregled literature, ki je omogočil dober in kvaliteten vpogled v nekatere posledice in napake pri vpeljevanju koncepta ter njegov vpliv na vodstvo, tako skozi vire tujih držav kot Slovenije. Opravljena študija je lahko aplikativna na policijske in druge organizacije ter zagotavlja teoretično podlago za mogočo dejansko implementacijo koncepta MBO v policiji v prihodnosti.
Ključne besede: policija, policijski vodje, delovna zavzetost, vodenje s cilji, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (652,96 KB)

3.
Dejavniki pedagoškega pristopa vzgojiteljev in učiteljev v odnosu do otrok s selektivnim mutizmom : magistrsko delo
Manica Vagner, 2024, magistrsko delo

Opis: Selektivni mutizem (SM) predstavlja za otroka veliko oviro pri učenju, izkazovanju znanja ter vzpostavljanju stikov. Zaradi pomanjkanja znanja in informiranosti pedagoških delavcev o motnji lahko ostane neprepoznan, to pa privede do tega, da otrok v vzgojno-izobraževalnem kontekstu več let ne govori in ne razvije ustreznih socialnih veščin. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je splošna ozaveščenost vzgojiteljev in učiteljev prvega izobraževalnega obdobja o SM, in preveriti, kako njihovo poznavanje motnje napoveduje nadaljnjo uporabo ustreznih strategij za pomoč otrokom s tovrstno motnjo. Hkrati nas je še zanimala povezava med različnimi dejavniki pedagoškega pristopa in uporabo ustreznih strategij. V raziskavi je sodelovalo 426 pedagoških delavcev, od tega 183 vzgojiteljev v vrtcu in 243 učiteljev prvega izobraževalnega obdobja. Udeleženci so poleg demografskih vprašanj in vprašanj, vezanih na SM, izpolnili Prilagojeno lestvico učiteljevega odnosa do inkluzije (TAISA), Vprašalnik delovne zavzetosti – kratka oblika (UWES) ter Vprašalnik uporabe ustreznih strategij za delo z otroki s SM. Rezultate smo analizirali z bivariatno linearno regresijo, t-testi za neodvisne vzorce in Pearsonovimi korelacijskimi koeficienti. Ugotovili smo, da je SM bolj poznan med vzgojitelji, vendar razlika z učitelji ni bila statistično značilna. Prav tako smo zaključili, da se poznavanje motnje ni izkazalo kot statistično pomembno za napovedovanje uporabe ustreznih strategij. Med miti in prepričanji ter uporabo ustreznih strategij smo ugotovili negativno povezanost, ki je bila statistično pomembna samo na vzorcu učiteljev. V diskusiji smo se osredotočili na razloge za tovrstne zaključke in hkrati v njej navedli glavne pomanjkljivosti, ideje za prihodnje raziskave in uporabno vrednost naše raziskave.
Ključne besede: selektivni mutizem, vzgojitelji in učitelji, inkluzivna naravnanost, miti in prepričanja, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 12; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
The relationship of job demands and resources with employee well-being in an information technology company : a weekly diary study
Maša Hvastija, 2024, magistrsko delo

Opis: Fluktuacija zaposlenih je dandanes velik izziv za podjetja na informacijsko-tehnološkem področju, saj zaposleni pogosto menjavajo delodajalce. Ustvarjanje okolja, ki spodbuja blagostanje zaposlenih, je ključno za ohranjanje usposobljenega osebja in omilitev izgube talenta. Naša tedenska dnevniška študija, izvedena v avstrijskem IT podjetju (n=52), je raziskala odnos med delovnimi zahtevami, delovnimi viri in blagostanjem zaposlenih, pri čemer smo upoštevali mediacijsko vlogo delovne zavzetosti in načina preživljanja prostega časa. Rezultati so razkrili, da je vpetost pomemben napovednik delovnega zadovoljstva, medtem ko je bila vitalnost negativno povezana s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo. Avtonomija je bila negativno povezana s stresom na delovnem mestu, podpora sodelavcev pa pozitivno povezana z zadovoljstvom pri delu in negativno s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo. Poleg tega je bil delovni pritisk pozitivno povezan s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo, medtem ko se je čustveni napor pozitivno povezoval zgolj s čustveno izčrpanostjo. Slednje ugotovitve poudarjajo pomemben vpliv teh dejavnikov na blagostanje zaposlenih in ponujajo vpogled organizacijam, kadrovskim oddelkom, vodjem in zaposlenim za kultiviranje pozitivnih delovnih kultur in okolij. Takšno delovno okolje lahko spodbuja angažiranost, motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, kar navsezadnje prispeva k organizacijskemu uspehu.
Ključne besede: delovne zahteve, delovni viri, počutje zaposlenih, delovna zavzetost, prostočasne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (913,91 KB)

5.
Delovna zavzetost nadzornikov v družbah s kapitalsko naložbo države
Tine Novak, 2024, magistrsko delo

Opis: Nadzorniki v družbah s kapitalsko naložbo države imajo pomembno vlogo v strukturi organizacije, saj imajo nalogo nadzorovanja vodenja poslov družbe. Delovno zavzeti ljudje v funkciji nadzornika so nepogrešljiva sestavina organizacije, saj svoje prizadevanje usmerjajo v dobrobit organizacije, prav tako so delovno zavzeti ljudje bolj pozorni in osredotočeni na svoje odgovornosti, ki jih imajo. Analiza delovne zavzetosti v organizaciji omogoča globlji vpogled v delovanje organizacije in njenih članov. V Sloveniji so študije na področju delovne zavzetosti redke. V okviru raziskave smo ugotovili, da večina nadzornikov v družbah s kapitalsko naložbo države imenovanih s strani SDH-ja ocenjuje, da močno prispevajo k delovanju celotnega nadzornega sveta, prav tako pa se večina nadzornikov strinja, da je delo na funkciji nadzornika zahtevno. Rezultati so pokazali, da je stopnja delovne zavzetosti med nadzorniki v družbah s kapitalsko naložbo države imenovanih s strani SDH-ja visoka. Starostna struktura (p = 0,022) in delovne izkušnje na vodstvenih položajih (p = 0,023) sta bila dejavnika, ki sta bila statistično značilno povezana z delovno zavzetostjo nadzornikov. Spol, raven izobrazbe, število nadzorništev, skupna delovna doba, letni prihodki in lastna ocena prispevka k delovanju celotnega nadzornega sveta niso bili statistično značilni dejavniki povezani z delovno zavzetost nadzornikov. Kljub temu, da so nadzorniki v družbah s kapitalsko naložbo države imenovani s strani SDH-ja visoko delovno zavzeti, je potrebno še naprej ohranjati visoko stopnjo delovne zavzetosti oziroma strmeti k povečanju delovne zavzetosti z ustreznimi ukrepi. Še naprej je nujno izvajati študije na področju delovne zavzetosti saj nam te dajejo vpogled v trenutno stanje na področju delovne zavzetosti v organizaciji, prav tako pa nam omogočajo razumeti dinamiko dela in vpliva na posameznike in organizacije.
Ključne besede: Delovna zavzetost, nadzorniki, družba s kapitalsko naložbo države, SDH.
Objavljeno v DKUM: 23.04.2024; Ogledov: 230; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

6.
Vpliv zavzetosti zaposlenih na individualno delovno uspešnost v organizaciji x
Zala Janič, 2023, magistrsko delo

Opis: Zaposleni igrajo ključno vlogo v organizaciji, saj predstavljajo enega izmed najpomembnejših virov, so nosilci znanja, izkušenj in veščin znotraj organizacije ter igrajo pomembno vlogo pri doseganju njenih ciljev. Seveda se na tej točki velikokrat pojavi vprašanje, kakšne naj bi bile lastnosti zavzetega zaposlenega oziroma kakšen je njegov doprinos za organizacijo. Lahko ga opredelimo kot osebo, ki je globoko čustveno in intelektualno vpletena v svoje delo ter izkazuje visoko raven motivacije in predanosti svojim nalogam ter matični organizaciji. To vodi k povečani produktivnosti, saj zaposleni za doseganje svojih delovnih ciljev vložijo v svoje delo več truda. Poleg tega zavzeti zaposleni pogosto iščejo načine za izboljšanje svojega dela, kar prispeva k nenehnemu dvigovanju kakovosti in učinkovitosti ter k pozitivni organizacijski kulturi. Zavzetost zaposlenih je ključnega pomena za uspešno delovanje organizacije, saj običajno takšni zaposleni dosegajo boljše delovne rezultate in prispevajo k pozitivni organizacijski kulturi. Danes vedno več organizacij stremi k višji motivaciji svojih zaposlenih, kajti s tem lahko posledično tudi organizacija sama dosega zastavljene cilje oz. jih tudi preseže. Pomembno dejstvo pa je tudi to, da je zavzetost zaposlenih prepletena s pojmom individualne delovne uspešnosti, ki se osredotoča na vsakega posameznika v organizaciji. Tukaj je treba poudariti, da niso vsi zaposleni v organizaciji zavzeti in individualno delovno uspešni. Zato so strokovnjaki razvili različne pristope in tehnike, kako krepiti tako zavzetost zaposlenih kot individualno delovno uspešnost. Individualna delovna uspešnost meri, koliko zaposleni dosežejo ter kako učinkovito in produktivno opravljajo svoje naloge. Organizacije uporabljajo različne metode in orodja za merjenje in ocenjevanje individualne delovne uspešnosti, vključno s sistemi ocenjevanja uspešnosti, povratno informacijo nadrejenih, samoocenjevanjem, kvantitativnimi kazalniki in drugimi metodami. Merjenje in upravljanje individualne delovne uspešnosti sta ključna za zagotavljanje, da organizacija dosega svoje cilje in ohranja konkurenčnost na trgu. Rezultati empiričnega dela osvetljujejo, kako zavzetost zaposlenih vpliva na individualno delovno uspešnost v organizaciji X. Ugotovili smo, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju zavzeti in da so zaposleni v organizaciji X v povprečju individualno delovno uspešni. Ugotovili smo tudi, da zavzetost zaposlenih pozitivno vpliva na individualno delovno uspešnost pri osebni rasti in razvoju ter osebnostni rasti na delovne zadolžitve in učinkovitost. Po analizi smo videli tudi, da se individualna delovna uspešnost ne razlikuje glede na izobrazbo zaposlenih v organizaciji in da se individualna delovna uspešnost razlikuje glede na delovno dobo zaposlenega v organizaciji X pri osebnem vplivu na delovnem mestu. Na koncu magistrskega dela smo podali še predloge in priporočila, kako izboljšati zavzetost zaposlenih v organizaciji in s tem spodbuditi individualno delovno uspešnost vsakega posameznika.
Ključne besede: Management človeških virov, zavzetost zaposlenih, individualna delovna uspešnost, razvoj zaposlenih.
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 377; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

7.
Zavzetost pri delu na domu v času covid-19 v podjetju Workforce d.o.o.
Maša Trilar, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali delovno zavzetost pri delu na domu v času covida-19. Prihod pandemije covida-19 je delovanje organizacije in organiziranje dela organizacij postavil na glavo. Zaposleni, ki so dnevno migrirali na lokacijo podjetja, so bili čez noč primorani svoje delovno okolje prestaviti v svoj dom. Delo na domu je sicer poznan pojem, že iz zgodnjih 70. let, ampak je njegovo rast in popularnost povečala pandemija covida-19. V teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili deskriptivno metodo in predstavili definicije dela na domu, delovne zavzetosti, kako merimo delovno zavzetost, prednosti in slabosti dela na domu ter zakonsko ureditev dela na domu. Pogledali smo si tudi dejavnike delavne zavzetosti in kako delavno zavzeti zaposleni pripomorejo k uspešnosti organizacije. Dotaknili smo se tudi, kaj prinese pretirana delovna zavzetost in vplive izgorelosti. Na koncu smo se posvetili še vprašalnikoma, ki smo ju uporabili v raziskovalnem delu. V drugem delu magistrske naloge smo se posvetili raziskavi. Raziskovali smo delovno zavzetost pri delu na domu v podjetju Workforce, d. o. o. Raziskavo smo opravili s pomočjo spletne ankete, ki smo jo poslali zaposlenim v omenjenem podjetju. Z raziskavo smo ugotavljali, ali so zaposleni v podjetju Workforce, d. o. o. pri delu na domu zavzeti, ali prihaja do razlik pri delovni zavzetosti pri delu na domu med spoloma, med različnimi starostnimi skupinami in med različno izobrazbo. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika smo lahko odgovorili na zastavljene hipoteze. Za lažjo predstavo rezultatov smo uporabili grafe in tabele, narejene v programu MS Excel. Za analizo hipotez pa smo uporabili statistični program SPSS. V zaključnem delu magistrske naloge smo povzeli in prediskutirali ugotovitve naše raziskave, predvsem rezultate testiranja hipotez. Razložili smo tudi, zakaj smo postavili takšne hipoteze in na kakšen način smo jih testirali. Poleg tega smo v zaključno poglavje vključili kritično analizo, kjer smo našteli, kaj se nam je zdelo dobro v raziskavi in kaj bi lahko naredili drugače. Zadnje poglavje magistrske naloge je predlog za izboljšave, kjer smo podjetju Workforce, d. o. o. predlagali, kako lahko oziroma še zviša delovno zavzetost zaposlenih pri delu na domu.
Ključne besede: delo na domu, delovna zavzetost, Gallup, UWES-9, covid-19
Objavljeno v DKUM: 12.01.2024; Ogledov: 416; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (6,16 MB)

8.
Aplikacija sociometrične preizkušnje v organizacijah : magistrsko delo
Sanja Zupančič, 2023, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo za analizo socialnih odnosov med zaposlenimi v petih timih slovenskega farmacevtskega podjetja aplicirali sociometrično preizkušnjo (N = 46). Glavni namen raziskave je bil, da metodo, ki se je v preteklosti sicer pretežno uporabljala v šolskem okolju, prenesemo in uporabimo v podjetju ter ugotovimo, ali je preizkušnja uporabno orodje tudi v organizacijah. Preverjali smo odnos med nudenjem in prejemanjem različnih vrst socialne opore (instrumentalna, informacijska, emocionalna opora in druženje) v povezavi z delovno zavzetostjo. Med vidiki socialne opore in delovno zavzetostjo nismo ugotovili značilne povezave. Glavna ugotovitev je, da je subjektivna zaznava prejete opore značilno drugačna od dejanske prejete opore. Posamezniki, ki so subjektivno zaznavali več prejete socialne opore, so poročali o višji delovni zavzetosti, medtem ko se odnos med prejemniki dejanske socialne opore in delovno zavzetostjo ni pokazal kot statistično značilen. Z zaposlenimi smo izvedli tudi fokusne skupine, kjer so podali povratno informacijo o doživljanju izkušnje. Na osnovi teh povratnih informacij smo oblikovali priporočila za izvedbo sociometrične preizkušnje v organizacijah. Slednja na časovno ekonomičen način nudi celostno in kontekstualno ustrezno predstavitev odnosov znotraj skupine ter omogoča prepoznavanje vzrokov in njihovih posledic na delovnem mestu. Zato smo zaključili, da lahko služi kot koristna metoda pri triangulaciji podatkov tudi znotraj organizacij.
Ključne besede: sociometrična preizkušnja, analiza socialnih omrežij, organizacije, socialna opora, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 06.07.2023; Ogledov: 621; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (8,53 MB)

9.
Delovna obremenjenost računovodij in njihova delovna zavzetost v računovodskih servisih v Sloveniji
Lara Kovačec, 2022, diplomsko delo

Opis: Računovodski servis je specializirano podjetje, ki lahko nudi napredne in zanesljive storitve računovodenja svojim strankam, to je različno velikim podjetjem in samostojnim podjetnikom. Računovodja je največkrat zaposleni v računovodskem servisu, hkrati pa je lahko lastnik oziroma nosilec servisa, večkrat pa je tudi edini zaposleni v računovodskem servisu. Računovodja v računovodskem servisu v najširšem smislu za stranko izvaja štiri računovodske funkcije, in sicer: najpogosteje knjigovodstvo, poleg tega pa tudi lahko računovodsko predračunavaje, analiziranje in nadziranje. Pri svojem delu je računovodja velikokrat delovno obremenjen, kar pa lahko vodi do stresa in izgorelosti računovodje. Največja obremenjenost računovodje se kaže v času priprave in oddaje računovodskih izkazov. Delovna obremenjenost se lahko pri računovodji pojavi tudi, zaradi poznavanja zakonov in prepisov ter spremljanja njihovih sprememb, slabe komunikacije s stranko in pa tudi zaradi preveč dela. Tako kot je lahko računovodja delovno obremenjen je lahko tudi delovno zavzet. Kadar je v računovodskem servisu dobra komunikacija, motivacija ter dober vodja bo računovodja bolj osebno zavzet za opravljanje računovodskih storitev. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti obremenjenost računovodij pri njihovem delu in kako delovna obremenjenost računovodij vpliva na njihovo delovno zavzetost, kar je bilo napravljeno s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Anketiranih je bilo 43 naključno izbranih računovodskih servisov v Sloveniji. Zastavili smo tri hipoteze, ki smo jih na podlagi rezultatov sprejeli oz. zavrnili. Ugotovili smo, da delovna obremenjenost računovodij vpliva na njihovo delovno zavzetost oz. bolj kot so računovodje delovno obremenjeni, manj so zavzeti pri opravljanju računovodskih del. Omejitev raziskave je majhen vzorec naključno izbranih računovodskih servisov, zaradi česar ni mogoče rezultatov posplošiti na vse računovodske servise v Sloveniji.
Ključne besede: računovodja, računovodski servis, zaposleni, delovna obremenjenost, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 796; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
Vloga stilov vodenja in opore nadrejenega pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter delovni zavzetosti
Sergeja Jelenko, 2020, magistrsko delo

Opis: Gospodarske spremembe in tehnološki napredek vplivata na prepletanje mej med delom in zasebnim življenjem. Zaradi prehoda službenega področja v zasebno se odpirajo razprave o počutju zaposlenih na delovnih mestih in dejavnikih, ki na to vplivajo. Namen raziskave je proučiti dejavnike usklajevanja dela in zasebnega življenja, z osredotočenostjo na oporo nadrejenega in stila vodenja, v povezavi z delovno zavzetostjo. Dodatno smo želeli ugotoviti razlike med različnimi skupinami zaposlenih. Dodatno smo želeli preveriti, kateri stil vodenja je zaznan kot najbolj oporen ter ustrezen v proizvodni organizaciji. Vzorec predstavlja 157 zaposlenih v proizvodni industriji Savinjske regije. Rezultate smo preverili s t-testi in hierarhično regresijsko analizo. Izkaže se, da je ključni dejavnik usklajevanja dela in zasebnega življenja opora nadrejenega, ki pripomore k obogatitvi ter zmanjša konflikt zaradi dela. Obogatitev zaradi dela in transakcijsko vodenje se izkažeta kot napovednika zavzetosti. Vodstveni zaposleni na delovnem mestu doživljajo večjo obogatitev in zavzetost. Zaposleni v režiji so bolj zavzeti od tistih v proizvodnji, na obeh področjih pa sta ustrezna oba stila vodenja. Zaposleni dojemajo vedenje nadrejenega kot oporo, kadar pri vodenju uporablja transformacijsko vodenje in pogojno nagrado pri transakcijskem. Pasivno-izogibajoči stil vodenja pa se povezuje z doživljanjem konflikta zaradi dela in je negativni napovednik opore nadrejenega.
Ključne besede: konflikt in obogatitev zaradi dela, opora nadrejenega, stil vodenja, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 971; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici