| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 223
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Trendi na področju kadrovskega managementa
2024

Opis: Monografija predstavlja trende na različnih področjih kadrovskega managementa. Prvo poglavje se osredotoča na pregled ključnih tehnoloških trendov na področju kadrovske funkcije pri delu na daljavo. Drugo poglavje obravnava težavne pogovore na delovnem mestu in ravnanje posameznikov, ko se z njimi soočijo. V tretjem poglavju so predstavljene kompetence za obvladovanje kompleksnih kriz. Četrto poglavje obravnava tehnologijo veriženja blokov na področju kadrovskega managementa. Peto poglavje prikazuje sistematičen pregled zelenih kompetenc na področju zdravstva. Šesto poglavje nas popelje skozi zasnovo sistema ocenjevanja in nagrajevanja zaposlenih. Zadnje, sedmo poglavje, pa opozarja na pomen predporodnega izobraževanja in vpliv le-tega na kvaliteto življenja po porodu in sam razvoj posameznika.
Ključne besede: delo na daljavo, težavni pogovori, kompetence v krizah, veriženje blokov, zelene kompetence, delovna uspešnost, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (5,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vpliv zavzetosti zaposlenih na individualno delovno uspešnost v organizaciji x
Zala Janič, 2023, magistrsko delo

Opis: Zaposleni igrajo ključno vlogo v organizaciji, saj predstavljajo enega izmed najpomembnejših virov, so nosilci znanja, izkušenj in veščin znotraj organizacije ter igrajo pomembno vlogo pri doseganju njenih ciljev. Seveda se na tej točki velikokrat pojavi vprašanje, kakšne naj bi bile lastnosti zavzetega zaposlenega oziroma kakšen je njegov doprinos za organizacijo. Lahko ga opredelimo kot osebo, ki je globoko čustveno in intelektualno vpletena v svoje delo ter izkazuje visoko raven motivacije in predanosti svojim nalogam ter matični organizaciji. To vodi k povečani produktivnosti, saj zaposleni za doseganje svojih delovnih ciljev vložijo v svoje delo več truda. Poleg tega zavzeti zaposleni pogosto iščejo načine za izboljšanje svojega dela, kar prispeva k nenehnemu dvigovanju kakovosti in učinkovitosti ter k pozitivni organizacijski kulturi. Zavzetost zaposlenih je ključnega pomena za uspešno delovanje organizacije, saj običajno takšni zaposleni dosegajo boljše delovne rezultate in prispevajo k pozitivni organizacijski kulturi. Danes vedno več organizacij stremi k višji motivaciji svojih zaposlenih, kajti s tem lahko posledično tudi organizacija sama dosega zastavljene cilje oz. jih tudi preseže. Pomembno dejstvo pa je tudi to, da je zavzetost zaposlenih prepletena s pojmom individualne delovne uspešnosti, ki se osredotoča na vsakega posameznika v organizaciji. Tukaj je treba poudariti, da niso vsi zaposleni v organizaciji zavzeti in individualno delovno uspešni. Zato so strokovnjaki razvili različne pristope in tehnike, kako krepiti tako zavzetost zaposlenih kot individualno delovno uspešnost. Individualna delovna uspešnost meri, koliko zaposleni dosežejo ter kako učinkovito in produktivno opravljajo svoje naloge. Organizacije uporabljajo različne metode in orodja za merjenje in ocenjevanje individualne delovne uspešnosti, vključno s sistemi ocenjevanja uspešnosti, povratno informacijo nadrejenih, samoocenjevanjem, kvantitativnimi kazalniki in drugimi metodami. Merjenje in upravljanje individualne delovne uspešnosti sta ključna za zagotavljanje, da organizacija dosega svoje cilje in ohranja konkurenčnost na trgu. Rezultati empiričnega dela osvetljujejo, kako zavzetost zaposlenih vpliva na individualno delovno uspešnost v organizaciji X. Ugotovili smo, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju zavzeti in da so zaposleni v organizaciji X v povprečju individualno delovno uspešni. Ugotovili smo tudi, da zavzetost zaposlenih pozitivno vpliva na individualno delovno uspešnost pri osebni rasti in razvoju ter osebnostni rasti na delovne zadolžitve in učinkovitost. Po analizi smo videli tudi, da se individualna delovna uspešnost ne razlikuje glede na izobrazbo zaposlenih v organizaciji in da se individualna delovna uspešnost razlikuje glede na delovno dobo zaposlenega v organizaciji X pri osebnem vplivu na delovnem mestu. Na koncu magistrskega dela smo podali še predloge in priporočila, kako izboljšati zavzetost zaposlenih v organizaciji in s tem spodbuditi individualno delovno uspešnost vsakega posameznika.
Ključne besede: Management človeških virov, zavzetost zaposlenih, individualna delovna uspešnost, razvoj zaposlenih.
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
Vpliv šesturnega delovnika na individualno uspešnost, psihološko dobro počutje in produktivnost zaposlenih – Primer podjetja Plastika Skaza, d. o. o.
Emmett Clarkson, 2022, magistrsko delo

Opis: Raziskavo smo izvedli, da bi ugotovili, kakšne učinke ima krajši delovni dan zaposlenih na njihovo psihološko dobro počutje, individualno delovno uspešnost in delovno produktivnost. Da bi našli odgovore, navezujoče se na krajši delovnik in konstrukta psihološkega dobrega počutja ter individualne delovne uspešnosti, smo raziskavo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika. Delali smo s podjetjem Plastika Skaza, d. o. o., kjer smo anketirali 45 zaposlenih. Od tega jih je 15 delalo 6 ur dnevno in 30 za polni delovni čas (8 ur dnevno). Uporabili smo faktorsko analizo in univariatna testa za primerjavo neodvisnih vzorcev ter ugotovili, da so zaposleni, ki svoje delo opravljajo 6 ur dnevno, na določenih področjih individualne delovne uspešnosti dosegli boljše rezultate v primerjavi z zaposlenimi, ki so zaposleni za polni delovni čas. V povezavi s konstruktom psihološkega dobrega počutja nismo našli statistično značilnih razlik med zaposlenimi, ki delajo 6, in tistimi, ki delajo 8 ur dnevno. Za analiziranje produktivnosti smo uporabili kombinacijo deskriptivnih in komparativnih raziskovalnih metod. Ugotovili smo, da krajši delovnik pozitivno vpliva na produktivnost zaposlenih.
Ključne besede: šesturni delovnik, individualna delovna uspešnost, psihološko dobro počutje, produktivnost, delovni čas
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 443; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (4,80 MB)

4.
Model delovne uspešnosti pravosodnih policistov : magistrsko delo
Katrin Podgorski, 2021, magistrsko delo

Opis: Delovno uspešni zaposleni predstavljajo temelj za uspešno in učinkovito delovanje organizacij, saj izpolnjevanje zahtevanih delovnih zadolžitev omogoča uresničevanje organizacijskih ciljev. Spodbujanje delovne uspešnosti in kakovosti dela je v zavodih za prestajanje kazni zapora še posebej pomembno, saj so pravosodni policisti ključni akterji zagotavljanja reda in varnosti v zaporih ter legitimnosti zaporskega sistema. Pregled literature kaže, da je potrebno izboljšati razumevanje vzročnih povezav med organizacijskimi in delovnimi dejavniki ter delovno uspešnostjo zaposlenih v zaporih. Prav tako pretekle penološke raziskave še niso proučevale uspešnosti pravosodnih policistov pri opravljanju delovnih nalog kot specifične dimenzije delovne uspešnosti. Namen magistrskega dela je bil zato proučiti vlogo organizacijskih in delovnih dejavnikov ter odnosov glede dela z delovno uspešnostjo pravosodnih policistov v Sloveniji. Skladno s tem je bila izvedena kvantitativna raziskava v obliki ankete, v kateri je sodelovalo 36,8 % (N = 201) vseh pravosodnih policistov, zaposlenih v zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji. Rezultati opisne statistike so pokazali, da so anketirani pravosodni policiti zelo visoko ocenili lastno delovno uspešnost ter zadovoljstvo z delom, medtem ko izražajo relativno nevtralno vpetost v delo. Prav tako ne poročajo o visokem stresu na delovnem mestu in so pozitivno opredeljeni do pravičnosti organizacije, kljub temu pa delo zaznavajo kot nevarno. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da na samoporočano delovno uspešnost vpliva zadovoljstvo z delom, ne pa tudi vpetost v delo. Pri tem na zadovoljstvo in vpetost nadalje vplivata tako zaznana organizacijska pravičnost in nevarnost pri delu, stres na delovnem mestu pa vpliva zgolj na zadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave so primarno uporabni za vodstvene kadre v zavodih za prestajanje kazni zapora, saj dajejo vpogled v stališča zaposlenih glede dela in dejavnike, ki vplivajo na njihovo delovno uspešnost, na podlagi česar se lahko načrtujejo morebitne izboljšave. Prav tako so rezultati uporabni za nadaljnje raziskave uspešnosti v varnostnih organizacijah nasploh.
Ključne besede: pravosodje, pravosodni policisti, zavodi za prestajanje kazni zapora, delovna uspešnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 994; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

5.
Vpliv zadovoljstva na delovnem mestu na delovno uspešnost : magistrsko delo
Maruša Kunaver, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv zadovoljstva zaposlenih na delovno uspešnost smo želeli ugotoviti, ali zadovoljstvo zaposlenih res vpliva na delovno uspešnost. Delovna uspešnost je v študijah zelo zanimiva tema. Dobri odnosi v organizacijah lahko motivacijsko vplivajo na zaposlenega, kar posledično pomeni, da se poveča delovna uspešnost zaposlenih. Posredno se bo povečal tudi dobiček organizacije. Zato lahko organizacije svoje dobičke ali izgube določijo glede na delovno uspešnost zaposlenih. Večina organizacij poudarja, da je treba izboljšati in povečati uspešnost zaposlenih pri delu, da bi zaščitili svoj dobiček. V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani pojem zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo. V nadaljevanju smo predstavili še organizacijski klimo in kulturo, delovno uspešnost in motivacijo. V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo merili, kako zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci zadovoljni z delom, delovnim časom, stalnostjo zaposlitve in delovnimi pogoji. Anketiranci so zadovoljni s trenutno plačo. Pomembni so jim samostojnost pri delu, natančnost, izpolnjevanje rokov in odnos do dela. Raziskava je pokazala, da se podrejeni pogosto bojijo izraziti nestrinjanje s svojim nadrejenim. Z raziskavo smo ugotovili, da zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost.
Ključne besede: magistrska dela, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, organizacijska kultura, delovna uspešnost, motivacija
Objavljeno v DKUM: 08.06.2021; Ogledov: 1704; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

6.
Zavzetost in individualna uspešnost v organizaciji x
Kristina Prašnički, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo obravnavali pojmove individualne delovne uspešnosti in zavzetosti. Najprej smo pojasnili delovno uspešnost na splošno, po tem povezavo z individualno uspešnostjo. Predstavili smo koristi merjenja in ukvarjanja z njo. Na koncu drugega poglavlja smo opisali načine na katere vodja lahko meri uspešnost organizacije in zaposlenih. V tretjem poglavlju smo predstavili pojam in vrste zavzetosti. Povezali smo zavzetost z zadovoljstvom delavca in komunikacijo katera poteka med sodelovci. Opisali smo načine merjenja zadovoljstva ter koristi katere izhajajo iz pojma. Da bi zaposleni bil zadovoljen mora biti ustrezno nagrajen kaj smo predstavili. Pred nego smo anketirali zaposleni smo si postavili dva modela ocenjevanja katere smo obravnavali v poglavlju 4. Modeli so se razlikovali glede na delovna mesta v podjetju. Ko smo z pomočjo ankete dobili rezultate, smo ih interpretirali. Ugotovitve z ankete smo bile da zaposleni niso preveč motivirani za nagrajevanje svoje individualne delovne uspešnosti. Tudi anketa je pokazala da so zaposleni zavzeti za svoje delo in imajo raje nematerijalne nagrade.
Ključne besede: individualna delovna uspešnost, zavzetost, zadovoljstvo, motivacija, uspešnost
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 884; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
Vpliv sistema motivacije in nagrajevanja na delovno uspešnost v javnem zavodu Pomurske lekarne
Ines Forjan, 2018, diplomsko delo

Opis: Motivirani, zadovoljni ter nagrajeni zaposleni predstavljajo okvir uspešne organizacije, kjer radi opravljajo svoje delo in taki organizaciji tudi zaupajo. Zaposleni, ki je motiviran ter zadovoljen, organizaciji s svojimi delovnimi rezultati in svojim doprinosom prinaša marsikaj. Poleg motivacije je tudi nagrajevanje pomemben dejavnik menedžmenta človeških virov, kajti na podlagi nagrajevanja se gradi zaupanje in lojalnost sami organizaciji. Organizacija sama po sebi je unikum, zato je tudi nagrajevanje naravnano za vsako organizacijo posebej. V našem primeru smo glede finančnega nagrajevanja za javne zavode zakonsko omejeni. Pomembno je, da so v vse procese, ki jih ima organizacija, vključeni tudi zaposleni. Sistem nagrajevanja je povezan tudi z delovno uspešnostjo zaposlenih, ki je odvisna prav od nastavljenega sistema za posamezno organizacijo. Ločimo redno delovno uspešnost, delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev. Uspešnost na delu zaposlenih se ocenjuje v javnih zavodih enkrat letno in poteka na podlagi več metod ocenjevanja. Poglavitni namen ocen pri zaposlenih je napredovanje. Napredovanje vodi zaposlenega do povišanja njegove plače, prav tako se mu na podlagi dobrih ocen izkaže spoštovanje in hvaležnost za opravljeno dobro delo v organizaciji, kar spet vodi do osebne motiviranosti zaposlenega v prihodnosti. Lahko povemo, da se vedno vrtimo v začaranem krogu, da motivacija in nagrajevanje res vplivata na uspešnost zaposlenega, in da so vsi trije procesi med seboj odvisni. Kako motivacija in nagrajevanja vplivajo na delovno uspešnost v javnem zavodu Pomurske lekarne, smo ugotovili na podlagi teorije in vrnjenih anketnih vprašanj zaposlenih ter dobljene rezultate prikazali v opisni ter tabelarni obliki. Rezultati analize kažejo, da tako motivacija kot nagrajevanje vplivata na delovno uspešnost, zaposleni so primerno motivirani, pri njihovem delu pa jih najbolj spodbuja finančno nagrajevanje. Slednje v zavodu vodi do delovne uspešnosti.
Ključne besede: zaposleni, motivacija, nagrajevanje, plača, delovna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 1015; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

8.
Povezanost osebnostnih lastnosti in dejavnikov delovnega okolja z delovno uspešnostjo ter zavzetostjo pri agentih v klicnih centrih
Barbara Sužnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Klicni centri so pomemben del dnevnih poslovnih dejavnosti večine podjetij in imajo velik vpliv na samo perspektivo ter stališče stranke glede organizacije, to pa je navsezadnje tudi pokazatelj uspešnosti poslovanja. V zadnjih letih so raziskave pokazale, da ima velik vpliv na delovno uspešnost zaposlenih delovna zavzetost, saj je povezana s številnimi pozitivnimi organizacijskimi izidi. V naši raziskavi smo tako želeli ugotoviti, kateri osebnostni dejavniki in dejavniki delovnega okolja napovedujejo delovno zavzetost in delovno uspešnost pri agentih v klicnih centrih. Uporabljeni so bili samoocenjevalni vprašalnik delovne učinkovitosti, Utrechtska lestvica zavzetosti pri delu (UWES-9), vprašalnik delovnih zahtev in resursov in vprašalnik Velikih pet (BFI-K). V raziskavi je sodelovalo 106 agentov iz klicnih centrov v Sloveniji, od tega 64,2 % žensk in 35,8 % moških. Največ jih spada v starostno skupino od 21 do 30 let (56,6 %). Rezultati so pokazali, da se z delovno zavzetostjo pozitivno povezujeta dve osebnostni lastnosti: sprejemljivost in vestnost, medtem ko se nevroticizem povezuje negativno. Prav tako so se pozitivno povezovali vsi delovni viri, ki smo jih vključili v analize, opora s strani nadrejenih, opora s strani sodelavcev in avtonomija. Z delovno uspešnostjo so se pozitivno povezovale štiri osebnostne lastnosti: sprejemljivost, vestnost, ekstravertnost in odprtost, medtem ko se je nevroticizem povezoval negativno. Pozitivna povezava je tudi bila z delovnim virom opore s strani sodelavcev in z delovnimi zahtevami. Prav tako smo potrdili pozitivno povezavo med delovno zavzetostjo in delovno uspešnostjo. Kot individualna pomembna napovednika, ki prispevata k variabilnosti delovne zavzetosti, sta se izkazala vestnost in opora s strani nadrejenih, delovno uspešnost pa napovedujejo tri osebnostne lastnosti, in sicer vestnost, odprtost in sprejemljivost. Delovne zahteve in delovni viri se niso izkazali kot napovedniki delovne uspešnosti. Ugotovitve torej potrjujejo hipotezo, da tako osebnost kot dejavniki delovnega okolja napovedujejo zavzetost zaposlenih. Pri napovedovanju uspešnosti pa so se kot pomembni napovedniki izkazale le osebnostne lastnosti.
Ključne besede: klicni centri, delovna zavzetost, delovna uspešnost, delovni viri in zahteve, osebnostne lastnosti
Objavljeno v DKUM: 22.10.2018; Ogledov: 1347; Prenosov: 0

9.
Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju x
Klavdija Držaj, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Glavna konkurenčna prednost na vse bolj zahtevnem trgu že nekaj časa nista več kapital in vrhunska tehnologija. V ospredje vse bolj prihaja sposobnost upravljanja in ravnanja s človeškimi viri. Usposobljeni in visoko motivirani zaposleni so v podjetju eden izmed glavnih temeljev razvoja podjetja. Vedno več podjetij stremi k temu, da bodo njihovi zaposleni pri svojem delu zadovoljni in posledično dovolj motivirani za doseganje zastavljenih ciljev in rezultatov. V nalogi smo definirali pojem motivacija in opredelili motivacijske dejavnike, ki vplivajo na stopnjo motivacije za delo. Pojasnili smo, kaj je delovna motivacija in kako lahko motivacija na delovnem mestu vpliva na delo zaposlenega. Osredotočili smo se tudi na zadovoljstvo zaposlenega na delovnem mestu ter v sklopu tega predstavili definicije in razlage različnih avtorjev o tem, kako lahko zadovoljstvo zaposlenega vpliva na delovno uspešnost podjetja. Predstavili in opisali smo tudi nekaj najpomembnejših dejavnikov zadovoljstva pri delu. V sklopu naloge smo izvedli raziskavo v konkretnem podjetju, kjer smo ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na večjo stopnjo motivacije zaposlenega za delo. Zanimalo nas je, kako so zaposleni zadovoljni pri svojem delu, s katerimi dejavniki zadovoljstva so najbolj zadovoljni in s katerimi najmanj. Na koncu smo podali predloge za izboljšanje stanja in predstavili možnosti za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: Motivacija za delo, zadovoljstvo na delovnem mestu, družba z omejeno odgovornostjo, zaposleni, delovna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 1829; Prenosov: 590
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

10.
Sistem nagrajevanja v Banki X
Kaja Jalen, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili pomen nagrajevanja za zaposlene. Nagrade zaposlenim predstavljajo potrditev za uspešno opravljeno delo in motivacijo za nadaljnje delo. Le dobro zasnovan sistem plač in nagrajevanja lahko pripomore k želenim rezultatom in spodbudi zaposlene, da v večji meri dosegajo cilje podjetja. Oblike nagrad so različne, potrebno je ugotoviti, katere so najbolj primerne glede na kadrovsko strukturo ter delovno okolje podjetja. Pomemben faktor predstavljajo tudi podeljevalci nagrad oziroma vodje, njihova naloga je, da nagrade pravično porazdelijo med zaposlene in s tem omogočajo tudi dobre odnose in pozitivno delovno klimo. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo prestavili osnovne teoretične pojme, ki so vezani na nagrajevanje, predstavili proces oblikovanja sistema nagrajevanja, vrste in oblike nagrad ter nagrajevanje v povezavi z delovno uspešnostjo in motivacijo. V empiričnem delu smo raziskovali sistem nagrajevanja v Banki X s pomočjo anketnega vprašalnika. Postavili smo 6 hipotez, ki smo jih s statistično analizo potrdili ali ovrgli. Glede na ugotovitve raziskave je sistem nagrajevanja v Banki X potreben celovite prenove. Predlagali smo, da se sistem poenostavi, tako da bo razumljiv za vsakega posameznika, potrebno je uvesti novo razmerje med fiksnim in variabilnim delom plače za zaposlene v trženju in na bančnih okencih ter ločeno za ostale zaposlene, uvesti nova merila in kriterije za nagrajevanje ter nove oblike nematerialnih nagrad. Najbolj pomembno je, da se zagotovi pravičnost in transparentnost novega sistema, ki bo za vse enak ne glede na njihovo naravo dela.
Ključne besede: - nagrajevanje - delovna uspešnost - zaposleni - motivacija - plačni sistem - banka
Objavljeno v DKUM: 01.03.2018; Ogledov: 1474; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici