SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki in kriteriji psihofizičnih sposobnosti v selekcijskih postopkih na področju varstvoslovja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Simon Šekoranja, 2012, diplomsko delo

Opis: V sedanjem času, ob hitrem življenjskem tempu, se vse manj zavedamo in pozabljamo, kako pomembna je dobra telesna pripravljenost. Biti »fit«, biti čil, oziroma biti v dobri telesni pripravljenosti je trend, moda in ne nazadnje nuja, saj je hiter način življenja vse prej kot zdrav za človeka. Biti čil pomeni, da človek svoje delovne in druge obveznosti opravlja z manjšim naporom – lažje, kar se navsezadnje v varstvoslovju od kandidatov in zaposlenih tudi pričakuje. Narava tovrstnega dela od zaposlenih zahteva zmožnosti hitrega fizičnega odziva, kar pomeni, da morajo kandidati, ki se potegujejo za delovna mesta in že zaposleni, za uspešno opravljanje nalog, ohranjati ustrezen nivo telesne zmogljivosti. Dobra telesna zmogljivost zaposlenemu pomaga pri premagovanju stresa in napetosti ter ustvarja pozitivno energijo in sproščenost. Zavest o tem, kaj zmoremo z lastnim telesom, pa vpliva na samozaupanje in oblikuje pozitivno samopodobo. Nedavni podatki kažejo, da je 66% ameriškega prebivalstva, ki je napolnilo 20 let ali predebelih ali pa zelo debelih, kar vsekakor ne pripomore k delovni uspešnosti in nenazadnje samemu zdravju. Naloga ne govori o zdravstvenih težavah zaradi debelosti. Namen naloge je predstaviti razvoj nekaterih sposobnosti, ki so pomembne za izvajanje fizično zahtevnih del (policija, oborožene in gasilci), tako kondicijska priprava, kot njeno načrtovanje.
Ključne besede: delavci, delovna sposobnost, fizične karakteristike, motorične sposobnosti, psihofizične sposobnosti, dejavniki, kriteriji, diplomske naloge
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1360; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (492,32 KB)

2.
3.
Vpliv bolnišniškega staleža, invalidnosti in mnenja pooblaščenega zdravnika o delazmožnosti na odločanje delodajalca med procesom kadrovskega prestrukturiranja tipične delniške družbe
Andrea Margan Čačić, 2016, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča. V času gospodarskega prestrukturiranja in krize je veliko delavcev odpuščenih ali premeščenih na nova delovna mesta. Na odločitev delodajalca, koga bo odpustil in koga premestil, lahko vpliva tudi zdravje delavca. Zaradi varovanja osebnih podatkov delodajalci praviloma ne vedo, kako zdravi ali bolni so delavci, zato se pri védenju o tem lahko odločajo le na podlagi kazalnikov zdravja, ki so jim dostopni. Ti so: bolniški dopust, spričevalo pooblaščenega zdravnika in kategorija invalidnosti. Cilj raziskave je ugotoviti, kako objektivni kazalci zdravstvenega stanja delavcev, do katerih ima delodajalec dostop, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu kadrovskega prestrukturiranja podjetja (premeščanje/odpuščanje). Metode. Značilno slovensko podjetje s 1000 zaposlenimi je v letu 2005 začelo kadrovsko prestrukturiranje, ki je vključevalo zmanjševanje števila zaposlenih in premeščanje na druga delovna mesta znotraj podjetja. Narejene so bile štiri vgnezdene študije primerov s kontrolami. Izhodiščno opazovano populacijo predstavlja 885 delavcev, ki so bili na dan 1. 1. 2005 vsaj eno leto zaposleni za nedoločen čas v opazovani tipični delniški družbi. Kot primera sta bili opredeljeni dve skupini delavcev: delavci, ki jih je delodajalec v opazovanem obdobju premestil na drugo delovno mesto, in delavci, ki jim je odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga. Kontrola so bili delavci iz preostale kohorte, usklajeni po socialnem statusu, spolu in starosti. Rezultati. Rezultati kažejo, da na odločitev delodajalca o izbiri delavcev najbolj vplivata kategorija invalidnosti in dolgotrajni bolniški dopust. Delovni invalidi in delavci, ki so bili na bolniškem dopustu ≥ 30 dni, imajo manj možnosti, da bodo premeščeni na novo delovno mesto, in več, da bodo odpuščeni. Multivariatna analiza je pokazala, da se obeti za prenehanje delovnega razmerja povečajo v prisotnosti dveh dejavnikov tveganja (bolniški dopust ≥ 30 dni in omejitev zmožnosti za delo). Zaključek. V raziskavi smo dokazali, da kazalniki zdravja, do katerih ima dostop delodajalec, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu prestrukturiranja podjetja, kar kaže na direktno obliko zdravstvene selekcije.
Ključne besede: delniške družbe, prestrukturiranje, delavci, prenehanje delovnega razmerja, premeščanje delavcev, zdravstveno stanje, kazalniki, bolniški stalež, invalidnost, delovna sposobnost, disertacije
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 375; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

4.
INOVACIJA UPRAVLJANJA STAREJŠIH ZNANJSKIH SODELAVCEV KOT DEJAVNIK INOVATIVNOSTI IN KONKURENČNOSTI TRGA DELA KOT PODSISTEMA GOSPODARSTVA V SLOVENIJI(posredovana na katedro 28. 9. 2011 glede števila mentorstva glej dopis iz UM )
Magda Zupančič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Trg dela se stara, ta fenomen pa bo imel v prihodnosti velike ekonomske in socialne posledice, katerih se slovenska družba ne zaveda v zadostni meri. Zmanjšuje se število delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, od katerih je odvisna produktivnost inovativnosti in konkurenčnost trga dela ter gospodarstva. Posebej zaskrbljujoč je nizek delež znanjskih starejših sodelavcev kot najproduktivnejših oseb z znanjem in izkušnjami, ki jih družba zanemarja. Doktorsko delo identificira ključne ovire večji delovni aktivnosti starejših znanjskih sodelavcev v Sloveniji. Primer dobre prakse primerjalne države je Finska. Finska je namreč že pred mnogo leti začela izvajati celovite ukrepe aktivnega staranja ter dosegla izredne pozitivne rezultate. Na podlagi primerjav, analitične raziskave na podlagi ankete in predložitev ključnih ukrepov in reform, doktorsko delo predloži model, ki v okviru izbranih dejavnikov omogoča inovacijo upravljanja starejših znanjskih sodelavcev kot dejavnika inovativnosti in konkurenčnosti trga dela kot podsistema gospodarstva v Sloveniji.
Ključne besede: Trg dela, aktivno staranje, delovna sposobnost, motivacija, izkušnje
Objavljeno: 07.11.2016; Ogledov: 462; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (9,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici