| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SODNO REŠEVANJE INDIVIDUALNIH DELOVNIH SPOROV
Katarina Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Za delovno razmerje je značilno, da gre praviloma za trajno razmerje med delavcem in delodajalcem, za odvisno razmerje, ki se kaže v podreditvi delavca delovnemu procesu in navodilom s strani delodajalca. Hkrati gre za prostovoljno razmerje, v katerem je delavec posebej varovan, zaradi podrejenega položaja. Prav tako pa je delavčev socialni položaj in položaj njegove družine odvisen od praviloma najpomembnejšega vira dohodka iz naslova plačila za delo. V primeru delovnega spora mora biti delavcu delovno pravno varstvo njegovih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja učinkovito zagotovljeno tudi v postopku reševanja tega spora pred delovnimi sodišči. Tako kot velja za druge spore, velja tudi za delovne, da je potrebno njihovo število zmanjševati, jih preprečevati ali se jim izogniti. Ker pa to dostikrat ni mogoče, je potrebno uporabiti vsa sredstva, da bi bil spor čimprej rešen. Čim hitrejša rešitev delovnega spora je v interesu tako delodajalca, ki ga bo v primeru zavlačevanja in končnega uspeha delavca bremenilo nadomestilo plače za ves čas, ko delavec ni delal, kot delavca. Zaradi velikega pripada novih zadev in števila nerešenih zadev iz preteklih let, je čas reševanja delovnih sporov (individualnih in kolektivnih delovnih sporov) na Višjem delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani v letu 2007 znašal v 68,7% vseh zadev več kot 6 mesecev, v letu 2006 pa je bil ta odstotek še višji (72,2%). Vendar na trajanje postopka ne vpliva le sodišče, ampak tudi stranke, in sicer z upoštevanjem načela vestnosti in poštenja ter tako, da ne zlorabljajo svojih pravic v postopku. Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti najpogostejši način reševanja individualnih delovnih sporov po naši zakonodaji, to je sodni način. Pred tem pa se je potrebno seznaniti s temeljnimi instituti in pojmi, ki se nanašajo na individualni delovni spor — stranke, organi,… ki bodo tudi predhodno obravnavani.
Ključne besede: delovno razmerje, delovni spor, individualni delovni spor, sodno varstvo, delovna sodišča, trajanje postopka.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 3418; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (408,78 KB)

2.
Alternativno reševanje individualnih delovnih sporov
Katarina Kotnik, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V delovnem pravu se srečujejo različni in mnogokrat tudi nasprotujoči interesi udeležencev delovnih razmerij, torej delavca in delodajalca na individualni ravni. Različni interesi pogosto vodijo v razvoj in nastanek individualnih delovnih sporov, ki se lahko rešujejo na različne načine. Poleg sodnega reševanja delovnih sporov, ki je najpogostejši način reševanja sporov v Sloveniji, se v praksi uporabljajo tudi alternativni načini reševanja nastalih sporov. Med alternativne načine reševanja individualnih delovnih sporov uvrščamo v praksi in teoriji poznano arbitražo, vse bolj prodirajočo mediacijo, ter nekatere druge načine alternativnega reševanja sporov. Reševanje individualnih delovnih sporov z mediacijo se pospešeno razvija od sprejetja Direktive 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah. Navedena direktiva je bila vir za pripravo Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ) iz leta 2008, ki velja tudi za individualne delovne spore. Navedeni zakon vsebuje številne formalne in procesne določbe, ki jih morajo upoštevati tako mediatorji kot stranke. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS), ki je bil sprejet v letu 2009, ureja reševanje sodnih sporov in se lahko uporablja le v primeru, ko je tožba pred delovnim sodiščem že vložena in ko sodišče ponudi strankam reševanje spora z mediacijo. Na podlagi ZARSS sta bila dne 15.3.2010 izdana Pravilnik o mediatorjih v programih sodišč in Pravilnik o nagradi in povračilu potnih stroškov mediatorjem, ki delujejo v programih sodišč. Leta 2008 je začel veljati nov Zakon o arbitraži, katerega določbe se uporabljajo tudi za arbitraže v individualnih delovnih sporih. Arbitražno reševanje individualnih delovnih sporov je posebna izvensodna oblika reševanja sporov, za katero je značilno, da je dopustna le pod pogojem, da je prostovoljna. Prednosti, ki jih prinaša arbitraža v primerjavi s sodnim načinom reševanja sporov, so številne. Alternativno reševanje sporov se danes, tako v Sloveniji kot tudi po svetu, pogosto poudarja predvsem v zvezi z zmanjšanjem sodnih zaostankov in razbremenitvijo sodišč. Eden bistvenih razlogov za uporabo tega postopka je, poleg prihranka časa in denarja, zlasti negativen vpliv pravdanja na stranke. Število sodnih postopkov se namreč povečuje, postopki se podaljšujejo, posledično pa naraščajo tudi njihovi stroški.
Ključne besede: individualni delovni spori, alternativno reševanje sporov, mediacija, arbitraža, delovna sodišča, sodni zaostanki
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 3179; Prenosov: 560
.pdf Celotno besedilo (510,09 KB)

3.
REŠEVANJE DELOVNIH SPOROV S SODIŠČU PRIDRUŽENO MEDIACIJO
Sabina Goričan Podbrežnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Za človeško družbo je značilno, da se v njej pojavljajo spori.Enega izmed načinov reševanja sporov predstavlja mediacija kot glavni in tipični predstavnik alternativnega reševanja sporov. S sprejetjem Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah se je Slovenija pridružila državam, ki imajo zakonsko urejeno mediacijo. Na podlagi Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov pa je mediacija postala tudi del rednega poslovanja slovenskih sodišč. Sodišču pridružena mediacija je edini postopek sodišču pridruženega alternativnega reševanja sporov, ki se izvaja na slovenskih delovnih sodiščih. Magistrska naloga obravnava sodišču pridruženo mediacijo in njeno umestitev med metode alternativnega reševanja sporov, opredeljuje njene temeljne oblike in lastnosti kot tudi njene posebnosti v delovnih sporih. Prav tako predstavlja njen odnos v razmerju do nekaterih procesnih institutov ter polemike v zvezi z njo. Magistrska naloga vsebuje tudi raziskovalni del. Predstavljeni in analizirani so podatki, pridobljeni s pomočjo sodne statistike, evalvacijskega vprašalnika, ankete ter intervjuja. Na osnovi analize teh podatkov magistrska naloga prikazuje, kako se je mediacija uveljavila na slovenskih delovnih sodiščih skozi različne vidike. Ugotovitve so podlaga za razmislek in morebitno izboljšanje mediacije »de lege ferenda«, kar bi lahko bil prispevek k razvoju mediacije.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, sodišču pridružena mediacija, delovni spori, delovna sodišča
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 431; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici