| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika zaposlovanja tujih delavcev v slovenskih letalskih podjetjih
Manca Jelenc, 2020, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času smo priča naglemu razvoju letalske panoge v Sloveniji, natančneje na področju vzdrževanja letal. Podjetja se soočajo z velikim pomanjkanjem ustrezne delovne sile, zato se vse bolj usmerjajo k zaposlovanju tujcev, kar pa pomeni drugačen način zaposlovanja. V diplomskem delu obravnavamo problematiko zaposlovanja tujih delavcev v Sloveniji v dveh podjetjih na področju vzdrževanja letal. K izboru raziskovanja omenjene problematike nas je vodilo dejstvo, da se pri svojem delu v srednje velikem letalskem podjetju zaradi pomanjkanja specifičnih znanj s tega področja v Sloveniji srečujemo z raznovrstnimi oblikami zaposlitve tujih delavcev ter soočamo z zapleteno zakonodajo na tem področju. S pomočjo intervjujev dveh slovenskih podjetij na področju vzdrževanja letal smo skušali raziskati, s kakšnimi izzivi se srečujejo na področju pridobivanja ustreznega kadra, zaposlovanja in zakonodaje, ter ugotoviti, katere so najustreznejše oblike in načini zaposlovanja v omenjenih podjetjih. Ugotovili smo, da se podjetja na področju vzdrževanja letal zaradi visoke zahtevnosti dela in specifičnih zahtev tehnološko usposobljenega kadra, ki ga zaradi interesa za tovrstno delo v Sloveniji primanjkuje, največkrat odločajo za zaposlovanje tujcev predvsem zaradi ugodnejšega finančnega vidika poslovanja. Obenem smo ugotovili, da sta pogodbeno delo in najem delovne sile največkrat uporabljeni obliki zaposlitve pri tovrstnem zaposlovanju.
Ključne besede: letalstvo, zaposlovanje tujcev, zakonodaja, delovna sila, izzivi
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
Generacija Y kot delovna sila
Špela Strojin, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Generacija Y je trenutno največja generacija, ki je prisotna na trgu dela in njeno število pripadnikov se bo še naprej povečevalo. Od prejšnjih generacij ima drugačne delovne vrednote, pričakovanja in cilje, kar posledično vpliva na celoten proces zaposlovanja in zadrževanja tovrstnih posameznikov v organizacijah. V magistrskem delu smo se zato osredotočili na predstavitev značilnosti posameznih generacij s poudarkom na generaciji Y in podrobneje raziskali dejavnike zadovoljstva na delovnem mestu. Zanimalo nas je, kako se generacija Y razlikuje od ostalih generacij kot delovna sila, kateri dejavniki so jim pomembni in kako so dejansko zadovoljni s temi dejavniki na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo opredelili generacije in predstavili značilnosti generacije veteranov, generacije babyboom, generacije X, generacije Y in generacije Z. Osredotočili smo se na podrobnejši opis generacije Y in raziskali, kaj jim je pomembno v sklopu dejavnikov zadovoljstva, povezanih z delom in delovnimi pogoji, vodstvom in nadrejenimi, plačami, nagradami in ugodnostmi, razvojem kariere in tehnologijo. V naslednjem poglavju smo vsakega izmed petih dejavnikov tudi podrobneje predstavili. Izvedli smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, s katero smo ugotovili, kakšna je generacija Y kot delovna sila. Rezultati so pokazali, kaj je generaciji v sklopu petih kategorij dejavnikov pomembno na delovnem mestu in kakšno je njihovo zadovoljstvo na trenutnem delovnem mestu. Ugotovili smo, da obstaja večja verjetnost, da bodo pripadniki generacije Y v roku enega leta poiskali zaposlitev pri drugem delodajalcu kot pa pripadniki generacije X.
Ključne besede: generacija Y, delovna sila, delovno mesto, generacijske razlike, zadovoljstvo na delovnem mestu.
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 1232; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Pomen vrednot pri generacijah v organizaciji
Anja Odeb, 2018, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrskega dela so vrednote med generacijami, saj so ravno vrednote vodila življenja, ki prispevajo k bogastvu medčloveških razlik in človekovim podobnostim ter se povezujejo z vsemi področji človekovega življenja (Musek 2015). Skozi magistrsko delo smo potrdili prvotno zastavljene hipoteze ter nanizali naslednja spoznanja. V današnji družbi smo priča generacijsko zelo raznoliki delovni sili, saj zaradi staranja prebivalstva prihajajo na trg delovne sile vedno nove, mlajše generacije, medtem ko starejše ostajajo na delovnem mestu vedno dlje. Trenutno so na trgu delovne sile prisotne štiri generacije, to so: generacija veteranov – katera je sicer že večinoma v pokoju – »baby boom« generacija, generacija X ter generacija Y. Na trg delovne sile pa bo začela prihajati tudi generacija Z. Ta bo managerjem predstavljala nov izziv. Tega dejstva se je potrebno zavedati, saj s prihodom novih generacij prihajajo tudi nove vrednote, drugačna stališča in posledično različno vedenje, ki se odraža na delovnem mestu. Za uspešno upravljanje večgeneracijske delovne sile moramo v prvi fazi poznati svoje zaposlene oz. vrednote posamezne generacije. Navsezadnje je poznavanje vrednot zaposlenih pomembno pri oblikovanju skupnih organizacijskih vrednot. Pri generacijsko tako raznoliki delovni sili morajo organizacije pri upravljanju z njo najti ustrezne načine in rešitve. Eden od načinov je gotovo uvedba medgeneracijskega sodelovanja v organizaciji. Za managerje pomeni to kompleksen koncept izvajanja medgeneracijskih aktivnosti na vseh managerskih področjih dela. V magistrskemu delu smo v ta namen oblikovali managerski model za integriranost generacij z organizacijo. Za celoten kompleks izvajanja tega modela je ključnega pomena podpora managementa, ki zagotavlja vključevanje medgeneracijskega sodelovanja v politiko, strategijo ter kulturo organizacije. Management človeških virov mora prilagoditi svoje dejavnosti na generacijsko raznoliko delovno silo. Kar pomeni večji poudarek na medgeneracijskem managementu človeških virov, katere dejavnosti se morajo osredotočati na vse starostne skupine in izkoriščati prednosti vseh generacij. Tudi na področju razvoja človeških virov je potrebno vključiti razvojne metode in aktivnosti prilagojene generacijsko raznoliki delovni sili. V model pa je pomembna vpeljava vrednot generacij. Cilj managementa človeških virov je ugotavljanje vrednot zaposlenih oz. vrednot generacij, management pa je dolžan upoštevati te vrednote pri oblikovanju skupnih organizacijskih vrednot. Vrednote generacij bi morale biti raziskane in upoštevane za vsako generacijo, saj le tako vemo, kako pravilno motivirati zaposlene. Upoštevanje pravilnih motivacijskih dejavnikov generacij pa vodi do zmanjšanja medgeneracijskih konfliktov, večjega zadovoljstva zaposlenega, večje lojalnosti in pripadnosti organizaciji.
Ključne besede: vrednote, generacije, vrednote generacij, medgeneracijsko sodelovanje, večgeneracijska delovna sila.
Objavljeno: 10.05.2018; Ogledov: 855; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
PRENOVA DELOVNIH TOKOV Z UPORABO PROGRAMSKE OPREME V OBLAKU
Mihael Štefančič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Živimo v času hitrih sprememb in megatrendov. Dve izmed posledic globalizacije, ki ju izpostavljamo v tej diplomski nalogi, sta povečano seljenje kadrov in uporaba novih tehnologij. Podjetja neprestano iščejo nove načine za izboljšanje razmer in orodij za delo, take rešitve pa se nemalokrat kažejo v uporabi sodobnih tehnologij. Selitev kadra je kompleksen proces, ki podjetjem pogosto povzroča težave. Zato je bil cilj te diplomske naloge prenova delovnega procesa selitve z implementacijo programske opreme v oblaku. V naši raziskavi nas je zanimalo, ali bo prenova delovnega procesa omogočila hitrejšo in cenejšo selitev kadrov; ali bo implementacija naročniku omogočila boljši pregled in urejenost dokumentacije; ali bo uporaba programske opreme v oblaku Move Guides zaposlenim omogočila manj stresno in bolj poenostavljeno selitev ter hitrejšo adaptacijo v novem okolju. V praktičnem delu smo izvedli testno selitev, sam proces selitve pa kasneje opisali, ovrednotili in primerjali s staro metodo selitve. Naše ugotovitve so pokazale, da uporaba aplikacije MG na dolgi rok lahko zniža stroške selitve kadra, zaposlenim omogoča boljšo izkušnjo selitve, poveča produktivnost zaposlenih, omogoča najem preverjenih in zanesljivih ponudnikov storitev, izboljša preglednost podatkov, izplačil v realnem času ter predstavlja orodje za celovit vpogled v celoten proces selitve.
Ključne besede: delovna sila, megatrendi, računalništvo v oblaku, aplikacija kot storitev, selitev kadrov.
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 727; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

5.
Učinki implementacije barcelonskega procesa na Slovenijo z vidika zunanje trgovine, TNI in pretoka delovne sile
Gorazd Justinek, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: Slovenija in EU sta v zadnjih desetletjih zapostavljali pomembnost Mediterana kot strateško in ekonomsko interesnega območja. Dejstvo je, da so trgi južnega Mediterana zaenkrat še dokaj rizični, vendar pa vzpostavitev evromediteranskega partnerstva in barcelonskega procesa to tveganje močno zmanjšuje. Osrednji cilj barcelonskega procesa je ustanovitev območja proste trgovine med državami EU in mediteranskimi državami partnericami do leta 2010. V tej luči smo analizirali vplive in učinke, ki bi jih ta proces lahko imel na gospodarstvo Slovenije z vidika trgovinskih tokov, tujih neposrednih investicij ter pretoka delovne sile.
Ključne besede: zunanja trgovina, neposredne tuje investicije, tuje investicije, investicije, Slovenija, delovna sila, migracije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 484; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Trgovina z ljudmi in neformalna ekonomija - analiza belgijskih izkušenj
Bojan Dobovšek, Leja Drobnak, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je opredeliti pomen trgovine z ljudmi za neformalno ekonomijo ter hkrati predstaviti trgovino z ljudmi in neformalno ekonomijo kot problematiko, s katero se srečuje globalni svet. Izhodišče dela je definirati trgovino z ljudmi in področje neformalne ekonomije v povezavi s trgovino z ljudmi. Neformalna ekonomija je del neformalnega sektorja in zajema tudi neformalno zaposlovanje, kjer pa se lahko istočasno zrcali problematika trgovine z ljudmi v namen spolnega izkoriščanja in izkoriščanja delovne sile. Med drugim je namen prispevka predstaviti, kako se Belgija srečuje s problemom trgovine z ljudmi na področju spolnega izkoriščanja in izkoriščanja delovne sile ter belgijski sistem zaščite potencialnih žrtev. Metode: Prispevek analizira obstoječa spoznanja iz domače in tuje literature ter jih z metodo klasifikacije in analize primera Belgije aplicira v slovenski prostor. Ugotovitve: Izkoriščanje delovne sile je posledica kompleksnih poslovnih aktivnosti z različnimi dobavitelji in podizvajalci, kar predstavlja možnost podjetjem za spremljanje njihovih dejavnosti po svetu. Podjetja morajo zagotoviti vse elemente poslovanja (prostore, delovni čas, ustrezno dokumentacijo zaposlovanja). Trgovina z ljudmi krši mednarodno spoštovanje človekovih pravic in pogosto kljubuje mednarodnim standardom za delo. Zajema žrtve, ki so poleg ostalih oblik nasilja, namenjene za potrebe seksualne industrije in prisilne prostitucije in ostalih oblik spolnega nasilja. V tem primeru bi moral biti nadzor nad to obliko izkoriščanja bolje organiziran s strani organov pregona, kaznovalne politike, predvsem pa preventive. Izvirnost/pomembnost prispevka: Trgovina z ljudmi zajema različne oblike izkoriščanja, ki potisnejo ljudi v obliko sodobnega suženjstva. Kljub temu, da je trgovina z ljudmi razširjena dejavnost organizirane kriminalitete, širša javnost trgovino z ljudmi še vedno smatra kot problematiko zgolj spolnega izkoriščanja. Prispevek razloži povezavo med trgovino z ljudmi in neformalno ekonomijo, ki zajema tudi druge oblike izkoriščanja.
Ključne besede: kazniva dejanja, organizirana kriminaliteta, trgovina z ljudmi, neformalna ekonomija, delovna sila, izkoriščanje, spolno izkoriščanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 668; Prenosov: 71
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Odločitveni model za izbiro kandidata za razpisano delovno mesto
Branka Jeretina, 2007, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je zgrajen model za pomoč pri izbiri kandidata za razpisano delovno mesto, in sicer s pomočjo večparametrskega modela za podporo odločanju. Model je zgrajen na podlagi izbranih parametrov, ki so razvrščeni v hierarhično drevo parametrov. Izbira kandidata je podprta z lupino ekspertnega sistema DEXi, ki omogoča izgradnjo baze znanja, ocenjevanje variant in razlago dobljenih rezultatov. Praktično je model preizkušen na izboru kandidata za prosto delovno mesto administratorja.
Ključne besede: delovna sila, uporaba človeških zmogljivosti, kadri, kadrovska dejavnost, zaposlovanje, večkriterialno odločanje, modeli, analiza
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 538; Prenosov: 126
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Stres na delovnem mestu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Sabina Kepic, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: stres, delovna sila, zaposleni
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1240; Prenosov: 58

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici